-
rozo moški spol krčenje (gozda); podrast
-
second growth [sékəndgrouɵ] samostalnik
agronomija, botanika podrast, podmladek
-
slip4 [slip] samostalnik
botanika cepljeno drevo, cepljenka, cepljenec; sadika, potaknjenec; podmladek, podrast, pofomec; trak papirja, listič; letvica
tisk poskusni odtis na dolg trak papirja
-
soto moški spol grmovje, podrast; gozd
batir el soto pretakniti (prebrskati) gozd
-
sottobōsco m (pl. -chi)
1. gozd. podrast
2. pren. priveski, paraziti
-
sous-bois [subwa] masculin podrast
-
sub-olēs (v vulgarni lat. sob-olēs) -is, f (sub in alere; prim. prōlēs, indolēs, ad-olēscō)
1. (o rastl. in laseh) mladje, podrást(ek), narastek, odraslek, veja (veje), vejevje, brst, mladika, poganjek: ulmum serere ex subolibus Col., nec habuit suboles adhaerentes Plin., pullulante subole Plin., frequenti subole spissus cumulat verticem Ap.
2. (o ljudeh in živalih) naraščaj, zarod, potomstvo, podmladek, zaplod, otrok, otroci, (o nekaterih živalih tudi) zalega: Pl., Lucr., Col., Plin., Iust., Arn. idr., propaganda est tibi suboles Ci., propagatio et suboles origo est rerum publicarum Ci. omnem subolem iuventutis expulsam Ci., et robur et suboles militum interiit Asin. Poll. in Ci. ep., subolem … stirpis parabat cogendis omnibus procreare atque educare liberos L., suboles iuniorum L., subolemque priori dissimilem populo promittit O., diva, producas subolem H., Romae suboles H. mladina, subolem armento sortire quotannis V., densior hinc suboles V., haec potior suboles (sc. apium) V. zalega.
3. meton. otrok, rojenec, potomec, otrok, sin (hči): dii immortales … favete … suboli imperatorum vestrorum (= Scipioni) L., cara deum suboles (= Polionov sin) V., si qua mihi de te suscepta fuisset … suboles V. ko bi imela s teboj sina, me creat Archytae suboles Babylonius Orops Horon Pr., lascivi suboles gregis H.
-
taillis [taji] masculin hosta, podrast, mladičje, mlad gozd; goščava
-
underbrush [ʌ́ndəbrʌš] samostalnik
podrast, grmovje, grmičevje, hosta
-
undergrowth [ʌ́ndəgróuɵ] samostalnik
podrast; grmičje
-
undershrub [ʌ́ndəšrʌb] samostalnik
grmičje, podrast
-
underwood [ʌ́ndəwud] samostalnik
grmičje, podrast
-
Unterholz, das, Forstwesen podrast, podrastje
-
Unterstand, der, Heerwesen, Militär zaklon, zaklonišče; Forstwesen podrast
-
Unterwuchs, der, Forstwesen podrast
-
подрост m mlado drevesce, podrast
-
hērēs -ēdis, m f (prim. gr. χῆρος oropan, gr. χήρα vdova, gr. χῆτος in χάτις pomanjkanje, gr. χωρίς ločeno, gr. χωρίζω ločim)
1. kot m dedič, kot f dedinja; heredem esse (alicuius ali alicui) Ci. ep., Q., Suet., aliquem heredem relinquere Ci., Val. Max., Plin. iun., Suet., heredem aliquem facere, factitare, instituere, scribere Ci. idr., koga za dediča postaviti, heredes (heredem Q.) sequi H. dedičem (dediču) pripasti, h. omnium bonorum L. ali h. ex libella Ci. ep. ali ex asse Q., Mart., Plin. iun. ali h. primus Ps.-Q. glavni (prvi) dedič, dedič vse zapuščine, h. secundus Ci. ep., S., T., Suet. drugi (nadomestni) dedič (če glavni dedič dediščine ne more ali noče nastopiti), h. ex tertia parte Ci. ali ex triente Suet. dedič zapuščinske tretjine, h. ex dodrante N. tričetrtinski dedič, h. quartae partis H., h. necessarius Plin. iun., h. suus Dig. naravni dedič, dedič po rojstvu; sg. kolekt.: nec multus intra limen heres est Sen. rh.; o ženskah: Dig., heres erat filia Ci., testamento fecit heredem filiam Ci., cur (mulier) virgini Vestali sit heres, non sit matri suae? Ci., clara heres Ven.
2. metaf.
a) dedič, dedinja, naslednik —, naslednica v čem: Academiae Ci., regni L., heres laudis amica tuae O., paterni odii T.
b) šalj. = lastnik, posestnik, gospodar: abstuli hanc quoius heres numquam erit Pl.
c) = stolō: (alui) innumero herede prosint Plin.
č) pesn. = podrast: quin gemino cervix herede valentior esset O. z dvema podraslima vratovoma (nam. odsekanega).
Opomba: Star. acc. sg. hērem: Naev. fr.
-
bajo nizek; majhen; nižji; plitev; slab; globok (ton); zgoden (praznik); brez vrednosti; hlapčevski, podel
bajo de estatura majhne postave
bajo fondo plitvina
bajo monte podrast
bajo relieve nizki relief
bajo vientre trebuh, trebušje
bajo de ley malovreden (zlato, srebro)
planta baja, piso bajo pritličje
con los ojos bajos s povešenimi očmi
en voz baja tiho
por lo bajo pod roko, kradoma; tiho, lahno
el Bajo Pirineo nižji Pireneji
los Países bajos Nizozemska
-
monte moški spol gora; visok gozd, hosta; talon; banka pri igri
monte arriba navkreber
monte abajo navzdol
monte bajo podrast, hosta
monte Blanco Montblanc
monte (de piedad), monte pío zastavljalnica
Montes Roc(all)osos Skalnato pogorje
por montes y valles po hribih in dolinah
escuela de montes y plantíos gozdarska šola
-
podrastj|e srednji spol (-a …) ➞ → podrast