Franja

pòdnōžje s
1. vznožje: podnožje brijega, brega, planine
2. podnožje: podnožje spomenika
3. podnožnik, pručka

pȍdnōžnjāk m podnožnik, pručka

predēlla f

1. podnožnik; najvišja oltarna stopnica

2. umet. predela

reposepied [rəpoz pje] masculin, automobilisme podnožnik

scamnum -ī, n (kor. *scap-, gr. σκήπτω, lat. scabellum, scabillum, scāpus = stvnem. scaft = nem. Schaft, got. stafs, stvnem. stap palica)

1. nizka klop, podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, stolček: VARR., CELS., VAL. MAX. idr., scamnum facere H., ante focos scamnis considere longis O., cava sub tenerum scamna dedisse pedem O., sedere in scamnis equitum (v gledališču) MART., scamna ramorum PLIN. porezane drevesne veje, ki so rabile za sedeže = klopi iz porezanih drevesnih vej; pesn. pren.: regni scamna ENN. AP. CI. kraljevi sedež, prestol.

2. meton. dvignjeni del (vzvišek, vzpetinica) zemlje =
a) grebenček, vzvišena, še nezorana zemlja na zorani njivi: PLIN., aratrum scamnum facit COL.
b) v vinogradu širina, razdalja, razmak, razmik, prostor med dvema jamama, v kateri zasadijo trte: COL.

Schemel, der, (-s, -) pručka; stolček (brez naslanjala); Technik podnožnik; bei Wagen: podstavek; Technik Textilwesen podnožka

sgabēllo m podnožnik, pručka:
farsi sgabello di qcn. pren. izrabiti koga, splezati kvišku po hrbtu nekoga

staffa¹ f

1. streme:
il bicchiere della staffa poslovilna čaša
essere con il piede nella staffa pren. biti pripravljen na odhod (tudi pren.);
perdere le staffe pren. pobesneti, ne se obvladati
segnare il gol della staffa šport doseči častni zadetek
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih

2. stopnica (pri vozu), podnožnik

3. (podnožni) hlačni trak

4.
staffa della vanga opornik lopate

5. alpin. klin

6. gradb. streme

stopálnik (u̯n) m pedal, pedala, papuča, podnožnik: stopalnik pri kolovratu, statvah, stremenu, stroju, vozu

stopálo s
1. stopalo: boli me stopalo; ravno stopalo
dustaban; stopalo nogavice
stopalo čarape
2. pedal, pedala, papuča, podnožnik: stopalo pri vozu, pri avtu

sup-pedāneus 3 (sub in pedāneus) pod noge podložen; subst. suppedāneum -ī, n podnožje, podnožnica, podnožka, podnožnik, pručka: pedum tuorum It. ap. Lact., Vulg.

šàmla ž, šámlica ž (srvn. schamel, lat.) nizko pog. podnožnik, pručka

tabouret [taburɛ] masculin stol (brez naslonila), stolček; pručica, pručka, podnožnik

tabouret de bar, de piano stolček v točilnici, pri klavirju

tòvjelica ž (ben. tavela) dial. pručica, podnožek, podnožnik

tread¹ [tred] samostalnik
korak, hoja, stopanje; stopnica (stopnišča, pri kočiji itd.); podnožnik; prečka (pri lestvi); širina tira; razmik med pedaloma pri biciklu; sled, odtis (kolesa itd.)

he has a heavy tread on ima težko hojo

табурет m stol brez naslonila, podnožnik

табуретка f stol brez naslonila, podnožnik

cijèpac -pca m, mn. cijèpci, rod., mn. cjȅpācā (ijek.), cépac -pca m, mn. cépci, rod. mn. cêpācā (ek.)
1. cepec, ocepek, gorjača
2. ribiški drog z ostmi
3. dial. delež pri delitvi večjega zemljišča
4. anat. golenica, piščal
5. mn. prečni podnožnik pri statvah

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

scabellum (scabillum) -ī, n (iz *skahb-nolom, demin. scamnum)

1. nizka klop(i)ca, majhen podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, pručica, stolček: CA., VARR., Q.

2. metaf. = κρούπεζα, κρουπέζιον taktni podplat = koturnu podoben lesen podplat, s katerim so udarjali takt piskači, ki so spremljali mimične plese na odru: magno tibiarum et scabellorum crepitu SUET., crepitus scabillorum ARN., scabillorum concrepationibus sonoris AUG.; s takim podplatom se je v gledališčih dajalo tudi znamenje za spuščanje ali dviganje zastora ob začetku in koncu iger: deinde scabilla concrepant, aulaeum tollitur CI.