Franja

devōto

A) agg.

1. vdan, privržen; zvest:
devoto alla tradizione privržen izročilu
devoti ossequi z vdanim spoštovanjem (v pismih)

2. pobožen:
luogo devoto posvečeno mesto
libro devoto molitvenik

B) m (f -ta)

1. relig. (pobožni) častilec; vernik:
i devoti della Vergine častilci Device Marije

2. vdana, zvesta oseba

devoto pobožen, vdan

imagen devota sveta podoba
devoto m pobožen človek; najljubši svetnik
los devotos romarji; pobožneži

devout [diváut] pridevnik (devoutly prislov)
pobožen; resen; odkrit, iskren; prizadeven, goreč

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

evangélico evangeljski, pobožen; evangeličanski, protestantski

evangélico m protestant

fervent, e [fɛrvɑ̃, t] adjectif vnet, goreč, strasten, navdušen; pobožen

amour masculin fervent strastna ljubezen
prière féminin fervente goreča, pobožna molitev; masculin goreč privrženec, občudovalec

fromm pobožen; Schriften: nabožen; Lamm, Pferd: krotek

godfearing [gɔ́dfiəriŋ] pridevnik (godfearingly prislov)
bogaboječ, pobožen

godly [gɔ́dli] pridevnik
pobožen, bogaboječ

gottselig pobožen

heavenly-minded [hévnlimáindid] pridevnik
pobožen

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

hristoljùbiv -a -o kristoljuben, pobožen: -i sin Stefana Nemanje

kirchlich cerkven; (fromm) pobožen

pi¹ [pái] pridevnik
britanska angleščina, šola, sleng pobožen

pi jaw pridiganje, moralna pridiga

piadoso usmiljen, ljubezniv; pobožen

canto piadoso cerkvena pesem

pieux, euse [pjö, z] adjectif pobožen, bogaboječ; spoštljiv, poln spoštovanja

un pieux mensonge laž iz usmiljenja (da ne bi koga boleče prizadeli)

pio agg.

1. pobožen; pren. pobožen, utopičen:
pio desiderio pobožna želja

2. dobrodelen:
pio istituto dobrodelna ustanova

3. knjižno nesebičen; pieteten:
anima pia nesebična duša, dobrotnik

pío pobožen; blag, mil

pía madre (Am) spodnja mehka možganska kožica
monte pío zastavljalnica
obras pías dobrodelne ustanove

piós -oásă (-óşi, -oáse) adj. pobožen