sanguis -inis, m
1. (kot pogoj fizičnega obstoja, življenja in živosti v telesu tekoča) kri (cruor je gosta kri zunaj telesa): PL., TER., CA. AP. GELL., VARR. idr., ubi sanguis se in artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., sanguis per venas in omne corpus diffunditur CI., ater sanguis L., V., LUCR. gosta potemnela kri, humanus L. idr., tauri CI. ali taurinus CAT., PLIN., sanguinis missio CELS. puščanje krvi, gladius sanguine oblitus S., sanguine subito ictus EUTR. zadet od kapi, kapiran, sanguinem detrahere COL. ali extrahere PLIN. ali emittere venis PLIN. ali demittere GELL. ali mittere alicui CELS., PETR. kri (s)pustiti ((s)puščati) komu; šalj.: sanguinem mittere provinciae CI.; sanguinem fundere izli(va)ti: CI. (prim. plus sanguinis ex multa carne fundebatur L., fuso per venas sanguine T.) ali da(ja)ti od sebe kri: CELS., pa tudi kri preli(va)ti: CU. = sanguinem effundere, profundere CI. ali haurire L., sanguinem alicuius haurire CI., hauriendus aut dandus est sanguis L. morate ali preliti sovražnikovo kri ali darovati svojo, sanguinem sitire IUST., LACT. biti željan (že(l)jen) krvi, sanguinem alicuius sitire CI. biti žejen krvi; v pl.: sanguines VULG., CASS.
2. metaf.
a) življenjska čvrstost, moč, volja, živost, živahnost, vitalnost, energičnost, energija, svežina, svežost, jedrovitost, krepkost, jedro, moč, jakost: amisimus sucum et sanguinem CI. EP., rei publicae sanguine saginari CI. izmózgati (izmozgávati), ad rem publicam suimet sanguinis mercede circumveniendum S., melior sanguis vires dabat V., quibus integer aevi sanguis V., saxum ingens toto sanguine nixus sustinet STAT.; o govoru in govorniku: Q., GELL. idr., verum sanguinem deperdebat CI., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est CI.
b) kri = imetje, premoženje, denar: de sanguine aerarii detrahere CI., sanguinem miserit, quidquid potuerit, detraxerit CI.
3. meton.
a) prelivanje krvi, krvo(pre)litje, ubijanje, uboj, umor, moritev, morija, morjenje, pobijanje: sanguis cotidianus CI., usque ad sanguinem incitari solet odium CI., odio civilis sanguinis CI., fraterni sanguinis insons O., sanguinem facere O. klanje, plus ibi sanguinis ac caedis factum L.
b) kri = krvno sorodstvo, rod, rodovina, rodbina, družina, pleme po krvi: PL., Q., STAT., SEN. TR., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis CI., ne sanguis societur (sc. z medsebojnimi možitvami in ženitvami) L., sanguinem contaminare L., iunctus sanguine O. ali sanguine coniuncti CI. sorodnik(i) po krvi, Nympharum sanguinis una V. ena iz rodu nimf, alto a sanguine Teucri V., progeniem Troiano a sanguine duci audierat V., sanguinis ordo O. rodovnik, rodosledje, contingere aliquem sanguine L., SEN. PH. ali attingere aliquem sanguine PLIN. IUN. biti s kom v sorod(stv)u (po krvi), sanguis propinquus T. bližnje sorodstvo (po krvi).
c) sinekdoha (konkr.) potomec (potomci), otrok (sin ali hči) (otroci), vnuk(i): Alexandri sanguis ac stirps CU., proice tela, sanguis meus V., est sanguis tuus TIB., proque meo veni supplex tibi ... sanguine proque tuo O. za otroka, in suum sanguinem saevire L., rex, deorum sanguis, non ego pauperum parentum sanguis STAT., ne secus quam suum sanguinem foveret T.
4. pesn. metaf.
a) sok: Baccheus STAT. (o vinu), vinum poturus memento te bibere sanguinem terrae PLIN.
b) škrlat, škrlatna barva, bagrec: VAL. FL.
Opomba: Prvotna, a star. obl. sanguen -inis, m: ENN. AP. CI., ENN. AP. NON., ENN. AP. LACT., CA. AP. GELL., ACC. FR., VARR. AP. NON., LUCR., PETR., ARN.; gen. sg. sanguis: CAEL., PAUL. NOL.; nom. sg. merijo pesniki včasih sanguīs, npr. O. (Metamorphoses 12, 127).
Zadetki iskanja
- trucīdātiō -ōnis, f (trucīdāre)
1. klanje, pokol, poboj, pobijanje, uboj, ubijanje, umor, morjenje, morija, moritev, pomor, starejše mòr: Aug. idr., succidias humanas facis, tantam trucidationem facis Ca. ap. Gell., non iam pugna, sed trucidatio velut pecorum L. (prim.: „ne boj, mesarsko klanje“ Prešeren), foedior alia in urbe trucidatio erat L., trucidatio civium Ci., hominum trucidationes Ci., is cum graviter de Clodianis incendiis, trucidationibus, lapidationibus questus esset Ci., civilis exitii et trucidationis … signum Sen. ph., quae enim ex trucidatione immerentium voluptas est? Sen. ph., ut pecudum ubique trucidatio cernebatur Amm.
2. metaf.
a) razrezovanje, razrezavanje: sub gravissimis vulneribus et ipsa trucidatione mutari Cels.
b) sekanje, izsekavanje dreves: interlucatio arboribus prodest, sed omnium annorum trucidatio inutilissima Plin. - вырезывание n izrezovanje; pobijanje; (med.) operacija
- избиение n pretepanje; meritev, pobijanje;
и. младенцев moritev otrok (v Betlehemu); pretirana strogost, prevelike zahteve do mladih, neizkušenih ljudi - pȁcka ž (madž. packazni)
1. packa, udarec s šibo po dlani: nekada se na učiteljevu stolu nalazio i prut za -e
2. šiba: udarati -om po učenikovu dlanu
3. muhalnik, priprava za pobijanje muh: packa za ubijanje muha - rétorsion [retɔrsjɔ̃] féminin pobijanje nasprotnikovih argumentov z njegovimi argumenti; juridique povračilni ukrepi (države proti državi)
mesures féminin pluriel de rétorsion povračilni ukrepi, maščevanje
élever ses tarifs douaniers par mesure de rétorsion zvišati svoje carinske tarife kot povračilen ukrep - etnično čiščenje stalna zveza
(pregon in pobijanje manjšin) ▸ etnikai tisztogatás - lutte [lüt] féminin borba, boj; rvanje, rokoborba
lutte gréco-romaine rokoborba
lutte électorale volilna borba
lutte des classes razredni boj
lutte contre le cancer borba proti raku
lutte contre la vermine pobijanje mrčesa
lutte pour l'existence, pour la vie borba za obstanek, za življenje
lutte à la corde (sport) vlečenje vrvi
de bonne lutte v poštenem boju
de haute lutte s silo, avtoritativno, z močno voljo
luttes pluriel civiles državljanska vojna
abandonner la lutte opustiti boj, vdati se, biti premagan
entrer en lutte avec quelqu'un začeti s kom boj, spopasti se s kom - malleus -ī, m
1. kladivo, tolkač, tolkalo, kij, bat, bet, poseb. za pobijanje darilnih živinčet: Pl., L., Suet., Amm., stupparius Plin. tolkalo, „tolč“ (za lan), tempora discussit malleus ictu O.; preg.: malleus sapientior manubrio Pl. (o človeku, ki se ima za pametnejšega od drugih), esse inter malleum et incudem Hier.
2. metaf. smrkelj, smrkavost (živinska bolezen): Veg. - prévention [-vɑ̃sjɔ̃] féminin preprečitev, prevencija; predsodek; juridique obtožba, preiskovalen zapor
en prévention v preiskovalnem zaporu
sans prévention brez predsodkov
prévention des accidents du travail preprečitev nesreč pri delu
prévention de la criminalité pobijanje zločinstva
prévention routière preprečitev prometnih nesreč
avoir des préventions contre imeti predsodke proti - secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)
1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.
2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.
3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T. - vermine [vɛrmin] féminin mrčes; agronomie škodljivci; figuré sodrga
couvert de vermine poln mrčesa
lutte féminin contre la vermine pobijanje škodljivcev - φόνος1, ὁ 1. umor, moritev, uboj, pobijanje, klanje, prelivanje krvi, poboj, smrt, smrtna kazen, δημόλευστος smrt s kamenanjem. 2. a) morilno orodje, kopje; b) vzrok umora Od. 21, 24; c) (po umoru) prelita kri; d) kraj umora.