Franja

ìzješa m, ž (ijek., ek. tudi izeša) slabš. požeruh, požrešnež: -i ništa dosta nije; u nestašu ljudi i izješa sudi

locusta f

1. zool. kobilica

2. pren. tečnež, nadležnež, požrešnež

lurcō² (star. lurchō: Ap., Serv., Prob.) -ōnis, m (morda izpeljano iz *lurgicos in sor. z gr. λάρυγξ, gen. λάρυγγος grlo, žrelo (iz *(s)lōg-); ljudska etim. izpeljuje besedo iz lūra meh; ni pa ugotovljeno, ali je v prvem zlogu ŭ ali ū) požeruh, požrešnež, požrešnik, žerec, snedež, sneduh, hrustalo, samopašnež, samopašnik; poseb. kot psovka: Luc. ap. Non., Suet., lurco edax Pl.; v obscenem pomenu o pohotnežu: sic praeco lurchonem tractabat dicacule Ap. — Kot priimek Lurcō -ōnis Lúrkon: M. Aufidius Lurcō Mark Avfidij Lurkon, ki je prvi gojil pave: Ci. ep., Varr., Plin. (morda tudi H., Sat. 2, 424). Od tod adj. Lurcōniānus 3 Lúrkonov, lurkónski: Lurconiana condimenta Tert.

nepōs¹ -ōtis, m (indoev. kor. *nepot- vnuk, potomec, (sekundarno) nečak; novejše etimologije povezujejo to besedo z lat. potis [ne-pōs (*ne- ne in *pot- moč) torej = „nemočen“, „nesamosvoj“, „nedoleten“]; prim. skr. nápāt vnuk, potomec, naptī́- vnukinja, potomka, gr. ἀ-νεψιός nečak, bratranec, ἀ-νεψιά nečakinja, sestrična, lat. neptis, sl. nečak, hr. nȅćāk, starejše lit. nepotis, nepuotis vnuk, nečak, stvnem. nevo vnuk, sorodnik, nift vnukinja, nem. Neffe, Nichte, ang. nephew)

I.

1. vnuk: Neptuni, Veneris Pl., Masinissae S., Atlantis (= Mercurius) H., Nerēius (= Achilles) H., nep. invisus (= Romulus) H., nep. pausillus Afr. fr. ali parvulus Cu. vnuček, crudelis Castor, ne dicam sceleratum et impium, qui nepos avum in capitis discrimen adduxerit Ci., Metellum enim multi filii filiae, nepotes neptes in rogum imposuerunt Ci., ne parricidio macularent partus suos, nepotum (vnukov) illi, hi liberûm progeniem L., ex filia nepos Ci., Eutr., Dig., ex filio nepos Gell., Dig., nep. ex fratris filio G., sororis nep. L. epit., Vell., Crispum … C. Sallustius … sororis nepotem in nomen adscivit T., sororum nepotes Suet.

2. f vnukinja: Ilia dia nepos quas aerumnas tetulisti: Enn. —

II. metaf.

1. tui nepōs vnuk v petem kolenu, prapravnuk: Ci. fr.

2. pesn. (pozni) potomec: venturos tollemus in astra nepotes V., in nepotum perniciem H., lexque eadem poenae, ne sis secura futuri, dicta tuo generi serisque nepotibus esto! O., Remi nepotes Cat., apud seras gentes populosque nepotum Lucan.

3. (o živalih) zarod: Col.

4. (pri trtah) stranska mladika, stranski poganjek, trtni podočnjak: Col.

5. poklas. bratranec, sestrič, nečak: Eutr., Hier. —

III. meton. potratnež, razsipnež, razkošnež, zapravljivec, požrtnež, požrešnež, uživač (naspr. patruus = strog sodnik nravstvenosti; gl. patruus): quis ganeo? quis nepos? quis adulter? Ci., non minus in populi Romani patrimonio nepos quam in suo Ci., haud paravero quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H., pater ardens saevit, quod meretrice nepos insanus amica filius uxorem grandi cum dote recuset H., scire volam, quantum simplex hilarisque nepoti discrepet H., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., nepos modo tertiam progeniem hominum, modo luxuriosum significat Prob.

pappone m (f -na)

1. pog. požrešnež, požeruh

2. nareč. zvodnik

phagedaena -ae, f (gr. φαγέδαινα)

1. požrešnost, volčja lakota: Plin., Cael.

2. metaf. fagedéna, neka razjeda (tvor, bula), rakava (rakasta) rana: Plin. — Od tod adj. phagedaenicus 3 (gr. φαγεδαινικός)

1. požrešnosti podvržen, požrešen; kot subst. požrešnež, požrešnik: Cael.

2. razjede (tvore, bule) povzročajoč: vulnera Plin.

pock-pudding [pɔ́kpudiŋ] samostalnik
škotsko požrešnež

polyphage [-faž] adjectif, zoologie vsejed(en); masculin, médecine pretirano ješč človek, polifag; figuré požeruh, požrešnež, požrešnik

popīnō -ōnis, m (popīna) obiskovalec javnih kuhinj (krčm(etin), barilnic), posedač po (javnih) kuhinjah (krčm(etin)ah, barilnicah), pojedalec, pojedec, pojeduh, ožrljivec, požrešnež, požrešnik, sned(a), snedež, sneduh, gurman, sladokusec: imbecillus, iners, si quid vis, adde popino: H., quis poculis argenteum chorum intro ibit popino? Varr., acerbissima satura laceraverit lastaurum et lurconem et nebulonem popinonemque adpellans et vita scriptisque monstrosum Suet.

porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)

1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.

2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.

pròždor m, proždr̀ljivac -īvca m, proždrljívko m požeruh, požrešnež

proždŕlac -lca m požeruh, požrešnež

proždŕlčina m velik požeruh, požrešnež

proždr̀ljivac -īvca m požeruh, požrešnež

quattrinaio m (f -ia; m pl. -ai)

1. petičnež, bogataš

2. lakomnež, požrešnež

Dossennus -ī, m (iz dossum, vulg. = dorsum) Dosen (= Grbavec), ime stalne osebe v atelanah (fabula Atellana), znane po zvitosti in požrešnosti, od tod = požrešnež, požeruh: Plin., Sen. ph., quantus sit (Plautus) Dosennus edacibus in parasitis H. za kakšnega požeruha se kaže (Plavt) v karakteriziranju svojih zajedavcev.

Labros -ī, m (gr. λάβρος požrešen, lakomen, pohlepen) Lábros = Požrešnež, samogovoreče ime psa: O.

pròždrlica m, ž požrešnež -nica

venter, ventris, m (iz *u̯end-tri, *u̯end-ri ali *u̯ent-ri (oz. *u̯n̥d/t-); prim. vēsīca)

1. trebuh, trup, živòt: Varr., Cels., Col., Plin., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., fabā venter inflatur Ci., non latus aut ventrem, sed caput et collum petere Ci.

2. occ.
a) želodec: Pl., Ci., Plin., Iuv., Hier. idr., ventrem fame domare L., inani ventre diem durare H., ut non minus animo quam ventre convivae delectarentur N. nič manj duševno kot telesno, quidquid quaesierat, ventri donabat H. je navadno zažrl; šalj.: hic in ventrem sumpsit confidentiam Pl. se je naužil srčnosti = se je osrčil; meton. želodec, trebuh α) = požrešnost: ventri operam dare Pl. ali oboedire S. ali servire Lact. streči trebuhu, podrejati se trebuhu, ventri donabat avaro H., ventri dediti Aug. β) = požrešnež, požrešen človek, snedež, sneda: vivite, ventres Luc. ap. Non., iste venter Luc. ap. Non. γ) venter Faliscus = nadevani želodec, tlačenka, starejše sežeta klobasa: Varr., Mart.
b) = alvus trebuh, trebušje: fluor ventris Cels., venter profluit, solvitur Cels., venter mollitur Plin., venter movetur Suet., ventrem facere Veg. redno opravljati svojo potrebo, quasi ad ventri solita secedens Aur. kakor da bi šel na svojo potrebo, kakor da bi šel na stranišče.
c) materino telo, maternica: Icti. idr., venter gravis maturo pondere O., homines in ventre necare Iuv.; meton. telesni plod (sad), otrok: ventrem ferre nositi, biti noseča (o ženski): L.; biti breja, nositi (o živali): Varr. idr., tuus venter Pactumeius H., ventri prospicere, venter institutus, exhereditatus Icti.

3. metaf. kaj trebušnatega, trebuh, bočina, vzboklina, izboklina, bok: Pr., Plin., Dig. idr., si paries ventrem faceret Plin. ko bi se bočila, cresceret in ventrem cucumis V. v trebušnat plod, venter lagoenae Iuv., aquae ductūs Vitr. trebuh vodovoda (= del vodovoda, napeljan po dolini med dvema gorskima vznožjema).

engullidor požrešen

engullidor m požrešnež