Franja

déverser [devɛrse] verbe transitif

1. razliti, izli(va)ti, izsipati; odvreči (bombe)

se déverser iz-, razliti se, odteči, odtekati
déverser quelque chose sur quelqu'un obsuti koga s čim
les avions ont déversé des tonnes de bombes letala so odvrgla na tone bomb
déverser sur le marché vreči na tržišče
déverser sa bile (figuré) izliti svoj žolč

2. upogniti; verbe intransitif biti nagnjen, poševen, zviti se (les)

diagonal [daiǽgənl]

1. pridevnik (diagonally prislov)
poprečen, poševen, diagonalen

2. samostalnik
poprečnica, diagonala

downgrade² [dáungreid]

1. pridevnik
nagnjen, poševen, strm

2. prislov
poševno, strmo

3. prehodni glagol
ponižati (v činu)

fliehend bežeč; Stirn: poševen; Kinn: šibek

gaucho nagnjen, poševen

incliné, e [ɛ̃kline] adjectif nagnjen, padajoč, poševen

être incliné à nagibati k

italic [itǽlik]

1. pridevnik
tisk ležeč, poševen, kurziven

2. samostalnik
množina kurziva, poševna pisava

italique [-lik] adjectif, histoire italski; kurziven, poševen

caractère masculin, écriture féminin italique kurzivna črka, pisava
imprimer en italique kurzivno tiskati

kȍs kòsa kòso, kȍs kȍsa kȍso, dol. kȍsī -ā -ō
1. poševen, poševni: -i kut, ugao; -a ravnina; zid stoji -o; kosi padeži odvisni skloni
2. sumljiv: -im pogledom ga ošinu

kòsinast -a -o poševen: -e obrve

krîv kríva krívo, dol. krîvī -ā -ō
1. kriv, neraven: -a linija; -e noge; ispravljati -u Drinu počenjati nekaj nesmiselnega
2. kriv, poševen, nagnjen: -i toranj u Pisi; kuća stoji -o
3. kriv, napačen: -a vjera, mjera, zakletva; -i novac ponarejen denar; pokucati na -a vrata; to si krivo uradio; slali ste na -u adresu; učiniti -i korak; ići -im putem; biti na -om putu; zavoditi koga na -i put zapeljevati koga na napačno pot; -o ogledalo
4. kriv: kriv čemu, za nešto; ti si -a što nismo na vrijeme došli; ni kriv ni dužan čisto nedolžen, prav nič kriv; ne može se reći -e na nj ničesar slabega se ne more reči o njem; gledati na što -im okom z nezaupanjem gledati na kaj; -a je lijevča (levča) gl. lêvča, lȉjevča

līmus¹ 3 (sor. z līmen, līmes, ob-līquus, morda iz *līqu̯-smos ali *leīqu̯-smos) poševen, od tod

1. (v očeh) škileč, škilav, škilast, krivogled, prekast: limis subrisit ocellis O., l. oculi Plin., Q.; tudi brez subst. oculi: aspicito limis Pl., ego limis specto sic per flabellum clanculum Ter., ut limis rapias, quid … H. da poškiliš in izveš.

2. (o osebah) postrani gledajoč (pogledujoč): limus intra limites culinae Varr. ap. Non., l. di Arn. — Soobl. līmis -e: Amm.

līquis -e (prim. līmen) poševen: Front.

oblíc -ă (-i, -e) adj.

1. poševen, nagnjen

2. lingv.
□ caz oblic odvisni sklon

oblicuo poševen; slovničen izraz odvisen (sklon); izmikajoč se (odgovor)

medios oblicuos ovinki, tajne poti

oblique¹ [əblí:k] pridevnik (obliquely prislov)
poševen, nagnjen; posreden, indirekten; neodkrit, sprijen
botanika nesomeren (list)
slovnica odvisen

matematika oblique angle poševen (oster, top) kot
oblique oration (ali speech) indirektni govor
slovnica oblique case odvisen sklon (vsak sklon razen nominativa in vokativa)

oblique [ɔblik] adjectif poševen, nagnjen; figuré dvoumen, zahrbten, neiskren; grammaire odvisen; féminin poševna črta

voies féminin pluriel obliques krive, napačne poti
en oblique poševno, diagonalno
traverser une rue en oblique poševno prečkati ulico
épaules féminin pluriel obliques povešena ramena

obliquo agg.

1. poševen; nagnjen:
piano obliquo fiz. strmina

2. pren. posreden:
venni a saperlo per vie oblique posredno sem zvedel

3. pren. nepošten:
mire oblique nepoštene namere

4. jezik odvisen:
casi obliqui odvisni skloni

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

penché, e [pɑ̃še] adjectif nagnjen, poševen, sklonjen

la Tour penchée de Pise poševni stolp v Pisi
avoir, prendre des avis penchés držati sklonjeno glavo, biti zamišljen, sanjarski