Franja

grace² [greis] (with)
okrasiti; počastiti; podpreti, podpirati; obdariti; poveličati

hono(u)r² [ɔ́nə] prehodni glagol
spoštovati, izkazati čast, počastiti (with, by s, z)
figurativno izpolniti obljubo
ekonomija plačati v roku, plačati dolg, spoštovati pogodbo, priznati menico

onorare

A) v. tr. (pres. onoro)

1. častiti, počastiti:
onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
onorare i defunti počastiti spomin na pokojne

2. relig. častiti

3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
onorare una cambiale plačati menico

B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom

pòčastvovati -ujēm počastiti: Ljubiša je oružanom rukom odbranio Budvu, koja ga beše počastvovala kmetstvom

pogostíti -ím, pogosti -ite, pogostil -ila počastiti, ugostiti: pogostiti gosta; pogostiti se pri prijatelju

удостаивать, удостоить imeti, spoznati za vrednega, počastiti;
он не удостоил меня ответа ni me imel za vrednega, da mi odgovori;

ушано́вувати (вшано́вувати) -вую недок., počastíti -ím dov.

ушанува́ти (вшанува́ти) -ну́ю док., počastíti -ím dov.

adūlor -ārī -ātus sum (ad in ūlārī)

1. (o psih in zvereh) priliznjeno privijati se h komu; abs.: ferarum agmen adulantum O., nostra adulantes comitant vestigia (lupi, ursae leaeque) O., more ... adulantium canum Gell.; z acc.: illi (mites canes) furem quoque adulantur Col., adulantes dominum ferae Sen. ph.

2. pren. (o človeku) priliznjeno smukati se okrog koga, po pasje dobrikati se, sliniti se, prilizovati se komu, klečeplaziti; abs.: Q., aperte ... adulantem nemo non videt, nisi qui admodum est excors Ci., adulandi libido T.; z acc.: T., fortunam alterius Ci., omnes Ci., plebem L,; z dat.: adulatus est Antonio N., adulari praesentibus L., singulis Cu.; occ. suženjsko (klanjaje se, kleče) pozdraviti (pozdravljati) ali počastiti = προσκυνεῖν: more adulantium ... procubuerant L., adulari regem Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. adūlāns -antis vrtorep, dvorjansko priliznjen: verba adulantia Plin. iun. dvorjansko laskave besede, quid adulantius quam delicta non exsequi? Tert. Adv. adūlanter: Aug.

honōrō -āre -āvī -ātum (honor)

1. častiti —, počastiti —, proslaviti (proslavljati) koga, čast izkaz(ov)ati komu, odlikovati —, obdariti (obdarjati) koga: nos ad honorandum Serv., Sulpicium cohortatus est Ci., nemo virtutem non honorabat Ci., ita honoratā virtute L., laudibus honorare aliquem Ci., meque regnumque meum gloriā honoravisti S. si proslavil, h. aliquem sella curuli L., corpus humanis honoribus Vell., donis honoramur Cu., honorarit eos an deceperit Q., h. certantium quemque Suet., aliquem luctu, dignis muneribus Aur., legato honorari Icti. volilo dobiti; v paronomaziji: plebei scitum, quo oneratus sum magis quam honoratus L. ki me bolj teži kot odlikuje (prim.: onus est honos Varr.).

2. slaviti, proslaviti (proslavljati), (o)krasiti: diem illum L., lyram flore Petr. — Od tod

I. pt. pf. honōrātus 3, adv. -ē

1. (o osebah in stvareh) čaščen, spoštovan, cenjen, slaven, ugleden, častitljiv: Pl., viri Ci., nusquam est senectus honoratior Ci., qui apud me multo honoratior fuit Ci., honoratus et potens N., multo illustrior atque honoratior N., apud plebem … nihilo se honoratiorem fore L., h. collegae L., h. Achilles H. slavni, h. cāni (sc. capilli) O., stellae summo caelo honoratae O. ugledno na visoko nebo postavljene, vetus et honorata familia Suet.

2. (le o stvareh) časten, cenjen: praefectura non honorata Ci., dies h. V., Cl., h. militia T., honoratior militia L., Amm., decretum honoratissinium L., rus honoratum O. za častno darilo dana njiva, te honoratā memoriā prosequar Val. Max., h. ministeria Cu., locus honoratissimus Vell., honorata sedes, custodia T., honoratissimum assensūs genus T., quod filium … honorate custodierant T., honoratius cremari Val. Max., aliquem revocare honoratius Iust., filium eius … honoratissime excepit Val. Max.

3. occ. z visoko (častno) službo počaščen, — odlikovan, ki je na visoki stopnji: Lamp., vir Ci., O., honorati quattuor filii Ci., beati, qui honorati sunt Ci., h. praetor O., Cato honoratiori parēre maluit Vell., filios honoratissimos reliquit Vell., h. senes T., starejši dostojanstveniki, honoratiorum circulis adsistere Amm.; pesn. enalaga: honoratis laurea digna comis O. vreden, da krasi lase višjega oblastnika. —

II. gerundiv honōrandus 3 častivreden, cenjen, spoštovan; v superl.: Paul. Nol.

prekáditi prèkādīm
1. okaditi: kad mu grob prekade
2. ekspr. pretirano koga počastiti

re-colō -ere -coluī -cultum (re in colere)

1. zopet obdelati (obdelovati), znova oskrbeti (oskrbovati), znova obsejati: desertam tandem recoli terram L., humus reculta O., metalla intermissa recolere L. zopet kopati v rudnikih; pesn. zopet obiskati (obiskovati): locum Ph.

2. metaf. zopet se ukvarjati (baviti) s kom, s čim, znova (po)skrbeti za koga, kaj, znova gojiti, znova negovati, znova oblikovati, znova izobraziti (izobraževati), znova (o)mikati koga, kaj: ingenium Plin. iun., antiqua Pl., tempus sibi sumere ad haec studia recolenda Ci.

3. zopet (znova, še enkrat, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), presoditi (presojati, presojevati): Cl. idr., haec Pl., quae si tecum ipse recolueris Ci., merita eorum … recolenda Ci., inclusas animas lustrabat studio recolens V. motreč jih z duhom, sua facta Cat.; occ. zopet (znova, še enkrat, spet) se spomniti (spominjati), se domisliti (domišljati) česa: T., Vop., Eccl. idr., hoc tua (nam recolo) quondam germana canebat O.; z ACI: Sen. rh., Aug.

4. v prejšnji stan, položaj spraviti (spravljati), zopet (znova, spet) postaviti (postavljati), ustanoviti (ustanavljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), (po)vrniti, znova počastiti (počaščati): imagines subversas recoli iussit T., dignitatem Ci., decus avitum T., adulescentes avitis sacerdotiis recoluit T. je počastil z vrnitvijo očetnega (dednega) svečeništva, dies dapibus recoletur Cl. se bo slavil.

udostòjiti udòstojīm
I. spoznati za vrednega, počastiti koga: udostojiti koga čime
II. udostojiti se izvoliti, izkazati se vrednega: on se udostojio primiti deputaciju u audijenciju; udostojila se časti da joj ruski car na venčanju kumuje

пожаловать к кому z obiskom počastiti, obiskati;
добро пожаловать! dobrodošli!;
он к нам пожаловал blagovolil nas je obiskati;

Ehre, die, (-, -n) čast; zur Ehre v čast; mit allen Ehren častno, z vsemi častmi; aller Ehre wert vse pohvale vreden; Ehre bringen/machen biti v čast (komu); jemandem Ehre erweisen izkazovati čast komu, počastiti koga; in Ehren halten spoštovati; in Ehren, doch ... vsa čast, toda ...; sich etwas zur Ehre anrechnen šteti si v čast; die Ehre haben/sich die Ehre geben imeti čast; jemandem die Ehre abschneiden kratiti čast komu, žaliti koga, jemati čast in dobro ime, obrekovati koga; etwas zu Ehren bringen pripomoči čemu do priznanja

hommage [ɔmaž] masculin visoko spoštovanje, poklonitev, poklon; (nekoč) pokorščina fevdnemu gospodu; izkazovanje časti; darilo

avec mes hommages respectueux z odličnim spoštovanjem
hommage de l'auteur darilo avtorja
mes hommages! se priporočam!
mes hommages à Mme X. moje poklone gospe X.
faire hommage de quelque chose à quelqu'un pokloniti komu kaj; počastiti koga s čim
faire hommage d'un livre pokloniti knjigo komu v znak spoštovanja ali hvaležnosti
fuir les hommages bežati pred častmi, ne marati za časti
présenter, offrir, faire agréer ses hommages à quelqu'un izraziti komu svoje globoko spoštovanje
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati komu čast, pozdraviti koga
rendre hommage à la vérité resnici izkazati čast
hommage de reconnaissance (v) znak hvaležnosti
recevez l'hommage de mes sentiments distingués z odličnim spoštovanjem

honorer [ɔnɔre] verbe transitif (po)častiti (de z); spoštovati; čast delati; plačati, honorirati (menico, zdravnika, odvetnika)

votre honorée vaše cenjeno pismo
honorer la mémoire (d'un savant) počastiti, proslaviti spomin (nekega učenjaka)
honorer un chèque plačati ček
honorer sa signature izpolniti svoje finančne obveznosti
s'honorer de quelque chose v čast si kaj šteti, biti ponosen na kaj

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

honrar (po)častiti, spoštovati

honrar con pedidos počastiti z naročili
honrar un giro izplačati menico
honrarse imeti za čast

minute [minüt] féminin

1. minuta; trenutek, moment

2. original, izvirnik

3. histoire mala pisava, male črke; interjection, familier trenutek! počasi! stoj!

à la minute (familier) na minuto (točno)
de minute en minute od minute do minute
dans la minute, dans une minute (familier) v hipu, takoj
une minute! trenutek!
minute de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) minuta pogovora
minute de jugement original sodbe
observer une minute de silence en l'honneur des morts de la guerre počastiti padle v vojni z enominutnim molkom
il va revenir d'une minute à l'autre vsak hip bo tu; adjectif, familier zelo hiter, hitro narejen
entrecôte féminin minute hitro narejena, pečena bržola