Franja

dáleč adv.

1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
ne daleč non lontano
daleč od lontano da
od daleč da lontano
do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
kakor daleč seže oko a perdita d'occhio

2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
biti daleč essere lontano
videti daleč vedere lontano, prevedere

3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore

delujóč acting, working

hitro delujóč swift-working
počasi (hitro) delujóč strup slow (quick)-acting poison
delujóč vulkan active volcano

dojéti to comprehend, to understand, to take in, to seize; to realize

on počasi dojema he is slow on the uptake

gotóvo certainly; sure, surely; positively

gotóvo! certainly! for sure!, ZDA sure!
popolnoma gotóvo (humoristično) as sure as eggs is eggs; as sure as death and taxes
nekaj je gotóvo one thing remains certain
čisto gotóvo (zanesljivo) without fail, assuredly
tako gotóvo kot živim as sure as I live
to gotóvo ne more biti njen brat it surely cannot be her brother
vrata so gotóvo odprta the door is sure to be open
gotóvo bo prišel prvi he is sure to come first
počasi, a gotóvo slowly, but surely

govoríti (-ím) imperf.

1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

grajski pridevnik
1. (o gradu) ▸ vár-, várbéli
2. v samostalniški rabi, starinsko (plemiči in graščaki) ▸ várbeli, várlakó
Kmalu je splav zasidral ob pomolu mestnega pristana in počasi so se vsi grajski spravili na kopno, kjer jih je že čakala truma slug. ▸ A tutaj hamarosan kikötött a városi kikötő mólójánál, és lassan az összes várbélit kihajóztatták a szárazföldre, ahol szolgák hada várta őket.

gvišno (Volksausdruck für [gewiß] gewiss)
počasi pa gvišno langsam, aber sicher
gvišno je gvišno sicher ist sicher

gvíšno adv. pog. sicuramente, di sicuro:
pog. počasi pa gvišno chi va piano va sano e va lontano

hierarhija samostalnik
1. (razvrstitev po položaju ali funkciji) ▸ hierarchia, rangsorVerjel je v nujnost družbene hierarhije in ni nikoli zagovarjal enakosti vseh ljudi. ▸ Hitt a társadalmi hierarchia szükségességében, és sohasem támogatta az összes ember egyenlőségét.Počasi se je vzpenjal po lestvici vojaške hierarhije. ▸ Lassan lépdelt felfelé a katonai hierarchia ranglétráján.Višje kot je nekdo v hierarhiji odločanja, težje se kaznivo dejanje dokaže. ▸ Minél feljebb van valaki a döntéshozatali hierarchiában, annál nehezebb bizonyítani egy bűncselekményt.V hierarhiji moči je osebje nadrejeno stanovalcem, zato od stanovalcev pričakuje prilagajanje zahtevam institucije in osebja. ▸ A hatalmi hierarchiában a személyzet felsőbbrendű a lakókkal szemben, ezért elvárják, hogy a lakók alkalmazkodjanak az intézmény és a személyzet elvárásaihoz.Pravimo, da so odnosi v družini hierarhični in da so starši na vrhu hierarhije. ▸ Azt mondjuk, hogy a családi kapcsolatok hierarchikusak, és a hierarchia csúcsán a szülők állnak.
Kapetan je pač samo eden, hierarhija v reprezentanci mora biti jasna. ▸ Csak egy csapatkapitány van, a válogatottban a hierarchiának egyértelműnek kell lennie.
Običajno vlada hierarhija med živalmi istega spola po starosti in mlajši to upoštevajo. ▸ Az azonos nemű állatok között általában korosztályi rangsor van, és a fiatalabbak ezt tiszteletben tartják.

2. (vodstvo organizacije) ▸ hiererchia, rangsorTeze, ki so nastajale znotraj cerkvene hierarhije, so imele odmev tudi v občestvu. ▸ Az egyházi hierarchián belül felmerült tézisek a közösségben is visszhangra találtak.Li Peng je zdaj predsednik najvišjega zakonodajnega telesa in drugi človek v kitajski partijski hierarhiji. ▸ Li Peng most a legfelsőbb törvényhozó testület elnöke és a kínai párt hierarchiájának második embere.

3. (razvrstitev česa po pomembnosti) ▸ hierarchiaDružina je v hierarhiji vrednot Slovencev že dolgo na prvem mestu. ▸ A család régóta a szlovén értékrend csúcsán áll.Količina odloženih odpadkov se namreč zmanjšuje, sežig pa je po hierarhiji ravnanja z odpadki na zadnjem mestu. ▸ A lerakásra kerülő hulladék mennyisége csökken, az égetés pedig a hulladékkezelés hierarchiájának legalsó helyén áll.Meddržavni sporazumi so pomembnejši in v hierarhiji pravnih aktov nadrejeni domačim pravnim aktom. ▸ Az államközi megállapodások fontosabbak, mint a hazai jogi aktusok, és a jogi aktusok hierarchiájában előrébb állnak azoknál.

4. v računalništvu (o organiziranosti elementov) ▸ hierarchiaRaziskovalec in Moj računalnik sta daleč najboljša programa za ustvarjanje map, ker pri njima zlahka vidite, kje v hierarhiji map bo nova mapa pristala. ▸ Az Explorer és a Saját gép messze a legjobb mappateremtő programok, mert könnyen láthatóvá teszik, hogy az új mappa a mappahierarchiában hol fog elhelyezkedni.Pri pisanju kode si lahko pomagamo tudi z urejevalnikom hierarhije, ki v obliki drevesa prikazuje povezavo med razredi. ▸ Kódírás közben használhatja a hierarchikus szerkesztőt is, amely az osztályok közötti kapcsolatokat egy fa formájában mutatja be.

hirati glagol
1. (postajati slaboten) ▸ sorvad, hervad, aszalódikMaja zdaj že lep čas noče jesti, iz tedna v teden bolj hira, njeno telo postaja podobno okostnjaku. ▸ Maja már egy jó ideje nem akar enni, hétről hétre egyre jobban sorvad, a teste egyre inkább csontvázra hasonlít.
Če rastlina brez vidnega razloga hira, jo morate vzeti iz posode in ji natančno pregledati korenine. ▸ Ha a növény látható ok nélkül fonnyadozik, ki kell venni a cserépből és meg kell vizsgálni a gyökereit.

2. (propadati) ▸ hanyatlik, visszaesikPrišlo je do popolnega zatona trgovine v mestnem središču, saj manjše trgovine in butiki kar po vrsti zapirajo vrata, vse bolj pa hirajo tudi veleblagovnice. ▸ A városközpontban teljesen visszaesett a kereskedelem, a kisebb üzletek és a butikok egymás után zárnak be, valamint egyre inkább hanyatlanak a nagyáruházak is.

hit|eti [é] (-im) pohiteti (z/s mit) eilen (h komu/čemu zueilen auf, za kom/čim (jemandem) nacheilen, dol hinuntereilen, mimo vorbeieilen, naprej vorauseilen, naproti komu/čemu jemandem/einer Sache entgegeneilen); pri hoji: hasten
ne hiteti sich Zeit lassen mit
pretirano hiteti s kakšno zadevo: (etwas) übers Knie brechen
hiti počasi eile mit Weile

hitéti to hurry, to hasten, to make haste, to be in haste, to be in a hurry; to speed

hitéti s čim to hurry on with something
zelo hitéti to be in a great hurry
če človek hiti, vse narobe naredí haste makes waste
hiti počasi! more haste, less speed; slow and steady!
zakaj tako hitiš? why are you in such a hurry?
hitéti domov to hurry home
hiteli smo domov we hurried home, we swiftly made our way home

hitéti se hâter, se dépêcher, se presser, faire diligence

hiteti na pomoč voler au secours de quelqu'un
hiti počasi! hâte-toi lentement!

hitéti (-ím) imperf. ➞ pohiteti

1. correre, affrettarsi:
hiteti domov, na vlak, v mesto correre a casa, a prendere il treno, in città

2. pren. (hitro se časovno odmikati) correre, volare, fuggire:
čas hiti il tempo vola

3. (hitro delati) affrettarsi (a); fare frettolosamente:
hiteti pospravljati affrettarsi a sparecchiare
hiteti z delom lavorare frettolosamente
pren. hiti počasi festina lente

hitéti darse prisa; apresurarse

hiteti na pomoč acudir en socorro
čas hiti el tiempo vuela
hiti počasi! si tienes prisa, vístete despacio; de prisa pero sin precipitarse; fam despacio y buena letra

hoditi (hódim) gehen, -gehen (naokrog umhergehen, nazaj zurückgehen, okoli herumgehen um, spredaj/naprej vorangehen, vzdolž entlanggehen, za nachgehen, jemandem hinterhergehen)
hoditi po čem (teptati) (etwas) treten, mit den Füßen treten
hoditi peš zu Fuß gehen, laufen
hoditi okoli česa um (etwas) steigen/herumstreichen
domišljavo hoditi stolzieren
dostojanstveno hoditi schreiten, dahinschreiten
hoditi s palico am Stock gehen
počasi hoditi trödeln, nuddeln, krebsen
hoditi s težavo, šepaje humpeln
hoditi tipaje tappen
tresoče hoditi [tappern] tapern
hoditi z muko sich irgendwohin quälen/schleppen
hoditi po stopnicah Treppen gehen/steigen
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen
hoditi v šolo zur Schule gehen
hoditi v kino ins Kino gehen, ein Kinobesucher sein
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
figurativno hoditi lastna pota eigene Wege gehen
figurativno hoditi po krivih potih krumme Wege gehen
figurativno hoditi v črnini schwarz tragen, Trauer tragen
hoditi na izlete Wanderungen/Ausflüge machen
figurativno narobe hoditi komu (jemandem) nicht in den Kram passen
hoditi od vrat do vrat Klinken putzen
figurativno hoditi po glavi (ne iti iz glave) im Kopf herumgehen
hoditi po vodi medicina Wasser treten
figurativno hoditi komu v zelje (jemandem) ins Gehege kommen
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

invalidnost samostalnik
1. (zdravstveno stanje) ▸ fogyatékosság, rokkantságBolezen počasi povzroči težko invalidnost in odvisnost od tuje pomoči. ▸ A betegség lassan súlyos rokkantsághoz vezet, és külső segítségre szorul a beteg.Celotno vsoto za invalidnost izplačajo ob stoodstotni invalidnosti, sicer le del zavarovalne vsote glede na odstotek invalidnosti. ▸ A rokkantsági ellátás teljes összege kifizetésre kerül 100 százalékos rokkantság esetén, egyébként csak a biztosítási összeg rokkantsági százaléknak megfelelő része.
Povezane iztočnice: vojna invalidnost, nadomestilo za invalidnost, delovna invalidnost, poklicna invalidnost

2. lahko izraža negativen odnos (o nesposobnosti) ▸ fogyatékosságNevrotična obsedenost s poslovnim uspehom je izraz socialne invalidnosti. ▸ A neurotikus megszállottság az üzleti sikerért a társadalmi fogyatékosság megnyilvánulása.V času, ko že vrabci na vejah čivkajo o invalidnosti sodnega delovanja, premier v parlamentu pripoveduje, kako se problemov s sodstvom ne da rešiti prek noči. ▸ Egy olyan időszakban, amikor már a verebek is az igazságszolgáltatás fogyatékosságáról csiripelnek, a miniszterelnök a parlamentben arról mesél, hogy az igazságszolgáltatással kapcsolatos problémákat nem lehet egyik napról a másikra megoldani.

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

izbljuvek samostalnik
1. (telesna tekočina) ▸ hányás, hányadék, köpetZ analizo izbljuvkov lahko zelo enostavno ugotovimo, s čim se sove hranijo. ▸ A köpet elemzésével nagyon egyszerűen megállapítható, mivel táplálkoznak a baglyok.
Obdukcija je pokazala, da se je delavec zadušil s hrano oziroma izbljuvki. ▸ A boncolás kimutatta, hogy a dolgozó fulladását étel, illetve hányadék okozta.

2. neformalno (o izjavi) ▸ fröcsögés
Tisti izbljuvki neke politične stranke so pa samo slabo prikrit strah pred slabitvijo lastne (strankarske, ne državne) moči. ▸ Egy politikai párt fröcsögése csak a saját (párt-, nem állami) hatalmának gyengülésétől való, rosszul leplezett félelme.

3. (o vulkanskem izbruhu) ▸ kitörés, kiömlésVulkanski izbljuvek se je ves ta čas počasi pomikal proti morju, Tihemu oceanu, in ga prejšnji teden tudi dosegel. ▸ A vulkán által kiokádott láva lassan hömpölygött a tenger, azaz a Csendes-óceán felé, a múlt héten pedig el is érte.