Franja

remissiō -ōnis, f (remittere)

1. (od)pošiljanje nazaj
a) (osebe) vrnitev, vračanje, odposlanje, pošiljatev nazaj: obsidium captivorumque L.
b) (stvari) vračanje, odbijanje: splendoris Vitr.

2. spuščanje: superciliorum aut remissio aut contractio Ci.; metaf. popuščanje, padanje, prenehanje, odleganje, preleganje, prekinitev, prekinjanje: nisi aer influens cum incremento fecerit auctus et remissiones continenter Vitr., vocis contentiones et remissiones Ci. dviganje in padanje (spuščanje), tales amicitiae sunt remissione usūs (občevanje s popuščanjem) eluendae Ci., luctūs Ci., clamoris Corn., laboris Varr., morbi Ci., febris Cels.; occ.
a) odpust, odpustitev, odpuščanje, popust, popuščanje, odveza, spregled: poenae Ci., tributi in triennium T., nuntiationis Icti. preklic prepovedi; abs.: publicani remissionem petentes Suet., post magnas remissiones (od zakupnine) Plin. iun.; tako tudi: de remissionibus cogitare Plin. iun.; pri Eccl. = odpust(ek), odpuščanje (grehov): delicti Tert., peccatorum Ambr.
b) (od)počitek, počivanje, oddih: Plin. iun., Gell. idr., danda est omnibus aliqua remissio Q., tempora curarum remissionumque divisa T.; poseb. animi remissio duševni (od)počitek, oddih: Sen. ph. idr., ad animi remissionem Ci.; toda: in acerbissimā iniuriā remissio animi et dissolutio Ci. ep. ali naturalis animi remissio et laxitas Sen. ph. duševna mirnost, ravnodušje, ravnodušnost.
c) mehkota, milina, miloba, milota, blagost, popustljivost, spregled: Ci. (De oratore 2, 72).

reposal [ripóuzəl] samostalnik
počivanje, počitek, odmor, mir(ovanje)

repose¹ [ripóuz] samostalnik
počitek, počivanje, mirovanje, odmor; mir, pokoj, tišina, spanje, sen; oddih (from od)
umirjenost, mirnost; (umetnost) harmonija

in repose v mirovanju (tudi o vulkanu)
repose from toil oddih od napornega dela
to lack repose lahkó se pustiti vznemiriti
to seek (to take) repose iskati (najti) mir

reposo moški spol mir, počitek, počivanje, oddih; spanje

reposo en cama (med) počivanje v postelji
cura de reposo (med) počivalna (ležalna) kura

requiētiō -ōnis, f (requiēscere) počivanje, počitek, mir: Vulg., requietio Domini Hier., septimo requietionis anno Hier.

2. počivališče: sedes, requietio Porph.

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

situs³ -ūs, m (sinere)

1. dolgo ležanje, počivanje, nè(upo)rába: situ durescere campum V., gladius situ robiginat Ap. če se ne uporablja, če ni v (upo)rabi.

2. meton.
a) pomanjkanje vzdrževanja (nege, gojenja), pomanjkljivo (slabo) vzdrževanje (oskrbovanje), zanemarjanje, puščanje vnemar: loca senta situ V., cessat iners rigido terra relicta situ O., pigro situ perit forma O.
b) zaradi dolgega ležanja nastala nesnaga, umazanija, plesen, plesnoba, rja, trhloba, trohloba, trohnoba, trhlovina, preperelost ipd.: Sen. ph., Cl. idr., situs araneosus Cat., canescunt turpi tecta relicta situ O., immundus situs O., immundo pallida mitra situ Pr., vestis condita situ Col., militis in tenebris occupat arma situs Tib., detergere situm ferro Sil., deterso situ Plin. iun., arma squalere situ ac robigine Q., prata situ vetustatis obducta Col., crocum, quod redolet situm Plin., ferrum situ carpitur Sen. rh.; o telesni umazaniji: situs oris Poeta ap. Ci., situ nidoris barba infuscat pectus Ci., foeda situ macies Lucan.; occ. grda (nečedna) starostna guba: demptos Aesonis esse situs O.

3. metaf. oz. pren.
a) duševno trohnenje, preperevanje, venenje, rjavenje, razkrajanje, duševna (u)velost, nedelavnost, nedejavnost, trohnoba, zarjavelost, duševni razkroj: senectus victa situ O. oslabela, oslabljena, topa, en ego victa situ V., mens velut in opaco situm ducit Q. se tako rekoč zaleži, tako rekoč preperi, situ secreti consumi Q. v samoti (za)rjaveti, marcescere otio situque civitatem L., ne pereant turpi pectora nostra situ O., depellere situm curis Stat.
b) pozabljenost, pozaba, pozábljenje (pozabljênje): quae (sc. vocabula) priscis memorata Catonibus nunc situs informis premit H., in aeterno iacere situ Pr., quantum apud Ennium et Accium verborum situs occupaverit Sen. ph., nec umquam passure situm Stat., sepultae ac situ obsitae iustitia, aequitas, industria, civitati redditae Vell., passus est leges situ atque senio emori Gell.

Opomba: Pri Plin. (7, 153) najdemo v Detlefsenovi izdaji nom. situus.

sleep¹ [sli:p] samostalnik
spanje, spanec
zoologija zimsko spanje; zaspanost
figurativno smrtno spanje
figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

in one's sleep v spanju
sleep drink uspavalni napoj
the sleep of the just spanje pravičnega
brief sleep kratko spanje, spanček
broken sleep móteno, prekinjeno spanje
the last sleep figurativno večno spanje, smrt
restless sleep nemirno spanje
sound sleep zdravo, globoko spanje
want of sleep pomanjkanje spanja
eyes full of sleep zaspane oči
to fall on sleep arhaično zaspati
to get some sleep nekoliko spati
I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
to have one's sleep out naspati se
the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
I was overcome with sleep premagal me je spanec
to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
to start of one's sleep planiti iz spanja
to walk in one's sleep hoditi v spanju

alitement [alitmɑ̃] masculin priklenjenost na posteljo, strogo počivanje, ležanje v postelji

camilla ženski spol postelja za počivanje, počivalnica; bolniška nosilnica

en camillas jahaje; štuporamo

duchesse [düšes] féminin vojvodinja; figuré domišljava, naduta ženska; vieilli postelja za počivanje z naslonjalom; invariable (= poire féminin) hruška maslenka

lit masculin à la duchesse postelja z baldahinom na stebričih

meridiana ženski spol postelja za (opoldansko) počivanje, zofa

počiválnica ž soba za odmaranje, za počivanje

relaisser, se [rəlɛse] (lov) ustaviti se za počivanje

le lièvre se relaisse zajec se ustavi in počiva

rest-house [résthaus] samostalnik
angloindijsko hiša (koča) za počivanje potnikov; relejna postaja

Sabbath [sǽbəɵ] samostalnik
cerkev sabat, dan počitka, Gospodov dan; nedelja ali katerikoli dan v tednu namenjen počitku (npr. petek pri muslimanih)
arhaično, figurativno počitek počivanje

Sabbath day's journey pot, ki jo je smel prehoditi Žid na sabat (2000 vatlov)
to keep (to break) the Sabbath (ne) praznovati dan počitka (dneva počitka)

Samenruhe, die, Pflanzenkunde počivanje semen

repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
repos! (militaire) voljno!
repos éternel večni mir
repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
repos public javni mir
repos dans un vers cezura, premolk v stihu
lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
champ masculin du repos pokopališče
terre féminin au repos praha
accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
avoir la conscience en repos imeti mirno vest
dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
laisser en repos pustiti pri, v miru
prendre du repos odpočiti si, počivati
troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju

roost¹ [ru:st] samostalnik
gred, greda; gred za kokoši; kokošnjak; kurnik
pogovorno ležišče, počivališče, prenočišče

at roost na gredi, figurativno v postelji
to be at roost spati (o perutnini); figurativno spati (o ljudeh)
to go to roost iti spat, iti na počivanje
to rule the roost figurativno biti gospodar, gospodariti, vladati, voditi
curses come home to roost kletve se maščujejo tistemu, ki jih uporablja; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

sem|e srednji spol [é] (seména …)

1. rastlinstvo, botanika der Samen, Same, agronomija in vrtnarstvo tudi: die Saat, (semenje) das Saatgut; figurativno die Brut
hudičevo seme die Satansbrut, Teufelsbrut, za človeka: der Satansbraten
gorčično seme die Senffrucht, der Senfsamen, das Senfkorn
laneno seme der Leinsamen
makovo seme Mohnsamen
sončnično seme der Sonnenblumenkern
travno seme der Grassame
trpotčevo seme Flohsamen
figurativno zmajevo seme die Drachensaat, die Drachenbrut
posoda za semena der Samenbehälter
rastlinstvo, botanika počivanje semen die Samenruhe
pridelovalec semena der Saatzüchter
pridelovanje semena die Saatzucht

2. živalstvo, zoologija, anatomija der männliche Samen, das Sperma
izliv semena der [Samenerguß] Samenerguss

3.
ptičje seme rastlinstvo, botanika der Steinsame