Franja

murmurer [mürmüre] verbe intransitif mrmrati, protestirati; žuboreti; pljuskati, šušteti, šelesteti; verbe transitif zašepetati, izblebetati

murmurer entre ses dents mrmrati med zobmi
murmurer quelques mots à l'oreille de son voisin zašepetati nekaj besed sosedu na uho
obéir sans murmurer ubogati brez ugovarjanja

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

patter⁴ [pǽtə] neprehodni glagol
pljuskati; šklopotati, topotati

pelískati -am dijal.
1. udarati: dež peliska po šipah
2. pljuskati, šaketati, ćuškati: peliskati koga po riti, po hrbtu

plájhati -am
1. talasati se, gibati se: morje plajha; voda plajha v posodi
2. pljuskati: plajhati vodo iz škafa, iz čolna

plash² [plæš]

1. samostalnik
pljusk, pljuskanje, žuborenje; mlaka, luža

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
poškropiti, oškropiti; pljuskati, čofotati

pláti poljem, polji -ite, plal plala
1. talasati, uzburkivati: z roko, z veslom plati vodo
2. pljuskati: plati vodo iz čolna
3. strujati, vreti: kri mu nemirno polje po žilah
4. uzdizati se: lakotnice kravi nemirno poljejo
5. v meni polje jeza, strast
obuzima me ljutnja, strast
6. opčinjati, čistiti žito bacajući ga lopatom ili sličnim uvis: plati pšenico

platschen pljusniti, pljuskati; beim Gehen: čofotati

plätschern Wasser: žuboreti (tudi figurativ); Wellen: pljuskati; Kinder im Wasser: čofotati

plívkati -a m
1. talasati se: morje neslišno plivka
2. pljuskati, zapljuskivati: voda plivka ob skale

pljúštati -īm
1. pljuskati: pljušte valovi o obalu; napolju pljušti kiša
2. liti: pljušti kao iz kabla
3. ekspr. padati, deževati: pljušte batine, psovke, poljupci
4. teči: od toga mu pljušti voda na usta po tem se mu sline cedijo

plúnkati -am
1. pljuskati, zapljuskivati: voda plunka ob breg
2. burkati: vino plunka v steklenici
3. padati: kaplje plunkajo s strehe

popple [pɔpl]

1. samostalnik
valovanje, pljuskanje

2. neprehodni glagol
valovati, pljuskati

prevaljívati -vàljujēm
1. prevračati
2. prevaljivati očima na koga grdo pogledovati koga
3. pljuskati: talasi prevaljuju preko krova

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

schwappen pljusniti, pljuskati

sciabordare

A) v. tr. (pres. sciabordo) tresti, stresati (tekočino v posodi); splakniti, poplakovati

B) v. intr. pljusniti, pljuskati (ob)

sciusciuliare v. intr. (pres. sciusciulio) lahno pljusniti, pljuskati (valovi)

splash [splæš]

1. samostalnik
brizg, brizganje, štrc, pljusk, obrizg; izbrizgnjena tekočina; brizglaj; madež od barve, blata itd.
ameriško, tehnično (vodni plaz za) plavljênje (debel)
pogovorno puder, šminka za obraz
pogovorno pozornost, senzacija

a splash of soda malo, nekoliko, brizgljaj sodavice
to make a splash figurativno zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo

2. prehodni glagol
oškropiti, oštrcati, obrizgati (with z)
tehnično, ameriško splavariti (debla) po vodi
sleng potratno zapravljati
neprehodni glagol
štrcati, pljuskati (na vse strani), brizgati, pljusniti (v vodo); bresti, gaziti, čofotati po vodi

fields splashed with flowers s cvetjem posejana polja

3. prislov
čofotaje, pljuskaje

splatter [splǽtə]

1. samostalnik
škropljenje, štrcanje, brizgljaj
figurativno zmešnjava

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pljuskati, štrcati (on na)
poškropiti, umazati; klokotati; nerazumljivo govoriti