Franja

spitting [spítiŋ] samostalnik
pljuvanje; pljunek, slina

spitting image velika podobnost
he is the spitting image of his father on je kot izrezan oče

spittle [spitl] samostalnik
pljunek, slina

spittle insect zoologija slinarica

spuō -ere, spuī, spūtum (indoev. kor. *spjeu [spju, speiw] pljuvati, bljuvati; prim. skr. šthīvati pljuva, bljuva, gr. πτύω [iz *σπjύjω], πυτίζω, ψύττω = sl. pljuvam = lit. spiáuju, got. speiwan = stvnem. spiwan = nem. speien)

1. intr. pljuniti (pljuvati): ex toto spuere desisse Cels., spuendo in sinum Plin., spuere in faciem alicuius Vulg.

2. trans. pljuvati kaj, izpljuniti (izpljuvati) kaj: cum … sicco terram spuit ore viator V. Od tod subst. pt. pf. spūtum -ī, n
a) (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina: Val. Max., Petr., Plin. idr., sputum biliosum, cruentum, purulentum Cels.; v pl.: Cels., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., sputa cruenta Pr.
b) metaf. (iz)pljunek = kakor pljunek tanka stvar: hoc linitur sputo Mart. (o tanki pločevini).

spurgo m (pl. -ghi)

1. čiščenje

2. izmeček; straniščnica; pljunek

3.
spurghi pl. tisk (knjižni) ostanki, škart

sputacchio m (pl. -chi) pljunek; hrkelj

spūtāmen -inis, n (spūtāre) (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina, slina: Cael., Eccl., linguam suam cum cruento sputamine in oculos interrogantis Cyprii regis impegit Amm.

spūtāmentum -ī, n (spūtāre) = spūtāmen (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina, slina: Aug., Tert., Iul. Val.

sputo m pljunek, izpljuvek:
sputo sanguigno krvav izpljunek:
ricoprire qcn. di sputi pren. popljuvati koga, hudo žaliti

sputum množina sputa [spjú:təm, -tə] samostalnik
medicina izbljuvek, izmeček, pljunek, slina; sputum

sputum cup posodica za izbljuvke

spútum m (lat. sputum) sputum, pljunek: gnojav, krvav sputum

плевок m pljunek;
это дело плевки не стоит stvar ni piškavega oreha vredna

ἐξέρᾱμα, ατος, τό izmeček, pljunek NT.

σίαλον, τό slina, pljunek.