Franja

Zadetki iskanja

  • sachar pleti, opleti
  • sallar pleti
  • săpá sap vt.

    1. okopavati, pleti

    2. kopati, izkopavati, izkopati

    3. (iz)dolbsti
  • sarchiare v. tr. (pres. sarchio) agr. pleti
  • sarcler [sarkle] verbe transitif pleti (un jardin, des pommes de terre vrt, krompir)
  • sariō (boljše kot sarriō) -īre -īvī in -uī -ītum (prim. skr. sr̥nī́- srp, sr̥nyas srpast, sr̥ṇī́ḥ kavelj za priganjanje slonov; prim. lat. sarculum in iz razširjenega kor. glag. sarp(i)ō -ere) okopa(va)ti zemljo, setev s kopuljo (kopačo, motiko), (o)trebiti plevela, (o)pleti: frumenta bis CA., segetes VARR., COL., fabam PLIN., locum rastris ligneis PLIN., saxum MART.; abs.: non semper occant prius quam sariunt rustici PL.; impers.: saritur diebus XX PLIN.
  • scerbare v. tr. (pres. scērbo) agr. pleti
  • spud [spʌd]

    1. samostalnik
    kratka lopatica, rovnica (za puljenje plevela), kopuljica; nekaj kratkega in debelega; pritlikavec
    pogovorno krompir
    sleng, množina denar

    2. prehodni glagol
    kopati, okopavati, pleti (često out, up)
    neprehodni glagol
    vrtati

    to spud out okopa(va)ti, opleti; izkopati
    to spud in začeti vrtati
  • weed [wi:d]

    1. samostalnik
    plevel; slaba trava
    poetično zel, rastlina
    pogovorno cigara, cigareta
    sleng slaboten, mršav človek, mršav človek, suhec; mršava žival, kljuse

    the Indian (ali soothing) weed tobak, "travica"
    red weed mak
    ill weeds grow apace kopriva ne pozebe
    weed grown preraščen s plevelom

    2. prehodni glagol
    (o)pleti (a garden vrt)

    to weed out opleti; figurativno iztrebiti, iztrgati, odstraniti
    neprehodni glagol
    opleti (plevel)
    figurativno izvršiti čistko
  • выпалывать, выполоть (o)pleti
  • опалывать, ополоть (o)pleti
  • поло́ти полю́ недок., pléti plévem nedov.
  • полоть pleti
  • пробирать, пробрать prevze(ma)ti (strah); prebirati, prebrati;(o)pleti; močno ošte(va)ti;
    пробрать волосы narediti prečo;
    меня пробирает мороз mraz me trese;
    я его пробрал pošteno sem ga oštel
  • пропалывать, прополоть (pre)pleti; pleti nekaj časa
  • re-pūrgō -āre -āvī -ātum (re in purgāre)

    1. zopet (znova, ponovno) (o)čistiti, zopet (znova, ponovno) izčistiti (izčiščevati), zopet (znova, ponovno) (o)snažiti, zopet (znova, ponovno) (o)čediti, zopet (znova, ponovno) (o)trebiti, zopet (znova, ponovno) (o)pleti: agrum Sen. ph. ali iter L., alveum Tiberis Suet., hortum Cu. pleti, vulnera Plin., aurum venis Fl.; metaf.: caelum O., serenitas caeli in sincerissimum nitorem repurgata Sen. ph., recisa ac repurgata in unum librum coartare Plin. iun.

    2. meton. čisteč (s čiščenjem) odstraniti (odstranjevati, odstranjati), izločiti (izločati, izločevati), odpraviti (odpravljati), otrebiti (otrebljati), iztrebiti (iztrebljati): quicquid in Aenea fuerat mortale, pepurgat O., repurgare interanea Plin.
  • rogue [róug]

    1. samostalnik
    lopov, falot, slepar, goljuf, malopridnež, ničvrednež
    arhaično potepuh, klatež, vagabund
    pogovorno, šaljivo navihanec, hudomušnež, razposajenec, porednež; neubogljiv konj, mrha, kljuse; samec (slon, bivol itd.) samotar; rastlina presajenka slabše vrste

    rogue elephant hudoben samotarski slon
    rogues' gallery uradna zbirka fotografij kriminalcev v Scotland Yardu
    to play the rogue smešne uganjati, počenjati vragolije

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    počenjati vragolije; varati, (o)slepariti, (o)goljufati
    arhaično potepati se, klatiti se; pleti in uničevati (npr. rastline slabše vrste)
  • sarchiellare v. tr. (pres. sarchiēllo) agr. pleti s pralico
  • перепалывать, переполоть znova pleti, prepleti; vse prepleti
  • īnsector -ārī -ātus sum (frequ. k īnsequī)

    1. preganjati: aquila insectans alias avīs Ci., impios insectantur Furiae Ci., duces Germanorum Suet., regi insectanti hostes Iust., i. tyrannos, hostes Q., Argum Val. Fl., verberibus aliquem T., lapidibus Pl.; pesn.: herbam rastris V. pridno pleti, arva comminus i. V.

    2. metaf. gnjaviti, krotovičiti, pritiskati, gnesti, pestiti: insector ultro atque insto accusatori Ci., ficto crimine insectari Ci., alterius innocentiam Ci.

    3. occ. rogati se komu, zasramovati, onečaščevati, nadlegovati, precejati: quem fortem civem non petulantissime est insectatus? Ci., nullius insector calamitatem Ci., aliquem maledictis Ci., contumeliis T., conviciis Amm., verbo Suet., aliquem vehementius, inimice Ci., audaciam improborum Ci., vitia Plin. iun., praetorianos T., non equidem insector H., insectari damnum corporis Ph. očitati. — Act. soobl. īnsectō -āre: nos insectabit lapidibus Pl., ab iis insectatus Auct. b. Afr.