Franja

coroneted [kɔ́rənitid] pridevnik
ovenčan, okronan; plemiški

generoso plemiški, plemenit, darežljiv, velikodušen, odličen

caballo generoso konj odlične rase

gentilizio agg. (m pl. -zi)

1. plemiški:
stemma gentilizio plemiški grb
cappella gentilizia družinska kapela

2. rodbinski

gòspārskī -ā -ō plemiški: gosparski ponos; gosparski stalež u Dubrovniku

gótico gotski; plemiški, odličen, imeniten

estilo gótico gotski slog; (letra)
gótica gotska pisava, gotica
niña gótica afektirana, razvajena modna damica
gótico m gotica, gotski jezik

haughty [hɔ́:ti] pridevnik (haughtily prislov)
ošaben, nadut, ohol
arhaično plemiški

hidalgo plemiški, viteški; plemenit, vzvišen, veličasten, izvrsten

nȅmeškī -ā -ō dial. plemiški: -a kuća

nōbile

A) agg.

1. plemenit:
di sangue nobile plemenitega rodu

2. plemiški

3. ekst. žlahten, vzvišen, izbran, odličen, eleganten

4.
piano nobile prvo nadstropje

5. ekst. rasen, plemenski:
animale nobile plemenska žival
pietra nobile plemeniti kamen

6. kem. žlahten:
metallo nobile žlahtna kovina

B) m, f plemič, plemkinja

nobilesco agg. (m pl. -chi) plemiški (tudi slabš.)

nobiliaire [-biljɛr] adjectif plemiški; masculin seznam plemiških rodbin

titre masculin nobiliaire plemiški naslov
orgueil masculin nobiliaire plemiška oholost

nobiliár -ă (-i, -e) adj. plemiški
□ titlu nobiliar plemiški naslov

nobiliare agg. plemiški

nobiliario plemiški, plemenitaški

nobiliario m knjiga o plemstvu

nobiliary [nɔbíliəri, nou-] pridevnik
plemiški

nobiliary particle besedica, ki naznačuje plemiški naslov (von, de itd.)

nōbilis -e (prvotna in star. obl. gnōbilis: (g)nōscere; prim. i-gnōbilis)

1. znan: neque eis umquam nobilis fui Pl.; od tod očiten, viden: nobili gaudio T.

2. po svetu (po vsem mestu) znan: vetus ac nobilis gladiator Ci., inimicitiae nobiles inter eos erant L., cum sint nobilissimae sibi cum consule inimicitiae L.; occ. znan
a) v dobrem pomenu = slaven, sloveč, slovit, imeniten: die festo celebri nobilique Pl., ex doctrina nobilis et clarus Ci., multi in philosophia praeclari et nobiles Ci., oppidum inprimis clarum et nobile Ci., rex n. N., palma nobilis (= nobilitans) H., ut in utramque partem arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., n. crimen O., nobilis aere Corinthus O., nobilior sanguine matris O., Cicero vir nobilissimus novitatis Vell., studia te tua clarum et nobilem efficiunt Sen. ph., vitulis quidem marinis ad multa quoque nobile (sc. fel) Plin.; pesn. z inf.: dicam … superare pugnis nobilem H. slovečega zmagovalca v rokoborbi, slovečega rokoborca, genus hic Rheno iactabat ab ipso, mobilis e recti[s] fundere gaesa rotis Pr., avum fronte aequavisse severa nobilis Sil.
b) v slabem pomenu = zloglasen, razvpit, na slabem glasu: qui se scelere fieri nolunt nobiles Pl., ille nobilis taurus quem crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris habuisse dicitur Ci., scortum n. L., nobilis clade Romanā Caudina pax L.

3. plemenitega rodu, plemiškega rodu, plemenit, blagoroden, imeniten: mea (sc. amica) est sumptuosa, nobilis Ter., familia Ci., nobili genere nati Ci., mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., Q. Metellus homo nobilissimus Ci. mož starega plemenitega rodu, missus cum his Carthalo nobilis Carthaginiensis L., dei nobiles O. bogovi višje vrste; včasih = plemiški, plemenitaški, aristokratski (naspr. ignobilis, homo novus), zlasti v poznejši dobi rim. republike = potomec patricijske ali tudi plebejske rodovine, katere člani so dosegli tri najvišje kurulske časti ter s tem dosegli uradniško plemstvo in ius imaginum (gl. imāgō): adulescens ali iuvenis nobilis Ci. mlad plemič, quanta sit in invidia apud quosdam homines nobiles novorum hominum industria Ci.; subst.: nobiles nostri Plin. iun. naši plemiči (plemenitaši, plemenitniki, imenitniki); od tod Nōbilis in Nōbilissimus plemeniti, preplemeniti, nadvse plemeniti, v cesarski dobi naslov članov cesarske družine: Dig., Cod. Th.; čast sama se je imenovala Nōbilissimātus -ūs, m nobilisimát = plemenitost, imenitnost: Icti.

4. plemenit = plemenite vrste, plemenski, znamenit, odličen, izvrsten: nobilium greges equarum O., n. equus Cu., Sen. ph., phalerae Ci., tres nobilissimi fundi Ci. Adv. nōbiliter imenitno, odlično, slavno, častno, dovršeno, izvrstno, mojstrsko: n. aliquid architectari Vitr., caelare argentum Plin., cantare Lamp., nobilius permixta tuo sub nomine Aus., nobilius philosophari Sid., ab exercitu nobilissime tumulatus L. epit., actus nobilissime consulatus Q.

Opomba: Abl. sg. nōbilī; toda: aliquo excellente et nobile viro Ci. ap. Char.

noble¹ [nóubl] pridevnik (nobly prislov)
plemiški; plemenit
figurativno vzvišen, odličen, veličastem bogato okrašen (with)
fizika žlahten (plin, kovina)
(= the Most Noble) naslavljanje vojvode

noble [nɔbl] adjectif plemiški; plemenit, blag; veličasten, vzvišen

les nobles plemstvo
le noble art boks
noble-épine féminin, botanique glog

noble plemiški, plemenitaški; plemenit, blag, vzvišen; veličasten; velikodušen, nesebičen

acción noble plemenito dejanje
estado noble plemiški stan, plemstvo
noble m plemič
hacer noble (a) koga povzdigniti v plemiški stan, podeliti komu plemstvo
los nobles plemstvo

optimās -ātis (optimus) k najboljšim spadajoč, eden izmed najboljših, plemenitaški, plemiški, aristokratski, bojárski: res publica ex tribus generibus illis, regali et optimati et populari (iz monarhije, aristokracije, demokracije = samovlade, vladavine plemstva, vladavine ljudstva) confusa modice Ci., matronae optimates Enn. in Ci. ep., amor Ap.; subst. optimās -ātis, m domoljub, rodoljub, in ker so bili domoljubi večinoma na strani senata in plemstva = plemič, plemenitaš, aristokrat: te parum optimatem esse Caelius in Ci. ep.; večinoma le pl. optimātēs -um in -ium, m domoljubi, rodoljubi = plemiči, plemenitaši, aristokrati, plemiška (aristokratska) stranka (naspr. populares ljudska stranka): Sen. ph., erat populi potentiae non amicus et optimatium fautor N., plebis et optimatium certamina T., contra voluntatem omnium optimatum Ci., illa civitas optimatium arbitrio regi dicitur Ci.; kot f: optimates Gothicae Lamp. gotske plemkinje, gotske plemiške gospe.