Franja

cjevànica ž (ijek.), cevànica ž (ek.) anat. golenica, piščal

cvolènika ž
1. bot. pikasti mišjak, Coniuin maculatum
2. anat. golenica, piščal: skrhao je -u

espinilla ženski spol piščal (kost), golenica

espinillas pl sojedci, ogrci

fibula množina fibulae [fíbjulə, fíbjuli:] samostalnik
arheologija zaponka, broška
anatomija piščal

fifre [fifr] masculin piščal; piskač

fístula ženski spol fistula; piščal; cev, žleb

fístula dental zobna fistula

Flöte, die, (-, -n) Musik flavta, bei der Orgel: piščal; beim Kartenspiel: dolga barva; Pflanzenkunde trstenika; (Penis) curak

flúier -e n piščal

flûte [flüt] féminin flavta, piščal; flavtist; podolgovata štruca kruha; pluriel, familier dolge in tanke noge; (= flûte à champagne) šampanjski kozarec

flûte! presneto!
être du bois dont on fait des flûtes (figuré) biti zelo mehek, vedno v vsem popustiti brez upiranja
jouer, tirer des flûtes (familier) popihati jo, oditi, pobegniti
Flûte enchantée čarobna piščal; architecture vojna ladja

lōtos (in lōtus) -ī, f (gr. ὁ λωτός) bot. lotos, ime več rastlin:

1. egiptovski lokvanj (Nymphaca nelumbo Linn. ali Nelumbium speciosum Willdenow), za stare Egipčane podoba rodovitnosti in zato sveta rastl., pogosto upodobljena na spomenikih; njen plod (faba Aegyptia) je užiten. Ta rastl. je danes v Egiptu iztrebljena; najdemo jo le še v Indiji: Plin.

2. číčimak (Rhamnus lotus Linn., Zizyphus lotus Lamarck), drevo, ki raste ob severnoafriški obali, s sladkim in blagodišečim sadom, ki so ga uživali Odisejevi tovariši; po njem so dobili svoje ime tudi Lotofagi (Lōtophagī). Ta sad še sedaj (kot „jujuba“) prodajajo po vseh severnoafriških trgih: V. (Georg. 2, 84), aquatica lotos O. (po mnenju drugih je to egiptovski lokvanj), hae fuere lotoe (gr. nom. pl.) patulā ramorum opacitate lascivae Plin.; metaf. tudi sad tega drevesa, čičimakova jagoda: Hyg. (pri katerem je beseda m.), Sil., nec degustanti lotos amara fuit O., lotosque herbaeque tenaces Pr.; meton. iz čičimakovine izdelana piščal(ka): terret et horrendo lotos adunca sono O., Phoebi superatus (sc. Marsya) pectine loton Sil.; kot m.: Palladius tenero lotos ab ore sonat Mart.

3. neko drugo, tudi v Italiji domače drevo, sicer imenovano celthis, koprivovec, koprivček (Celtis australis Linn.): eadem Africa … insignem arborem loton gignit, quam vocat celthim Plin. (13, 104; na tem mestu pisec zamenjuje koprivovec s čičimakom).

4. = faba Graeca italijanska dateljnova sliva, dragun (Diospyros lotus Linn.): faba Graeca, quam Romae … loton appellant Plin.; kot m.: Ci. ep. (7, 20, 2).

5. medena ali skalna detelja, orehovec (Trifolium melilotus officinalis Linn.), neka krmna rastlina: cytisum lotusque frequentīs ipse manu … ferat praesepibus V.

mirliton [-tɔ̃] masculin piščal; (familier)

vers masculin pluriel de mirliton slabi verzi

monaulo m glasba piščal, navadni aulos, navadna tibia

perone, pērone m anat. piščal

péroné [perɔne] masculin, anatomie piščal

Pfeife, die, (-, -n)

1. piščal, piščalka; nach jemandes Pfeife tanzen plesati, kot kdo žvižga

2. zum Rauchen: pipa, Pfeife rauchen kaditi pipo

3. Technik (Glasmacherpfeife) steklopihaška cev

4. figurativ (Versager) nesposobnež, zguba

5. (Penis) kur(e)c

pipeau [pipo] masculin, musique (pastirska) piščal; piščal za vabljenje ptic; pluriel limanice

prendre aux pipeaux ujeti na limanice

Röhre, die, (-, -n) cev, cevka; Technik elektronka; beim Fernseher: ekran; Tierkunde beim Pferd: piščal; Jagd rov; kommunizierende Röhren Physik vezane posode; in die Röhre gucken buljiti v ekran, figurativ ostati praznih rok

silbato moški spol piščal(ka)

tocar el silbato (za)piskati

stinco m (pl. -chi)

1. anat. golenica, piščal:
allungare gli stinchi pren. stegniti se, umreti
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik
rompere gli stinchi a qcn. pren. koga nadlegovati

2. zool. stopalo

sūra -ae, f (prim. jon. ὤρη, ὥρη bitka)

1. méča (na nogi), litka: Pl., Ci. (Arat.), Plin., Iuv., Lact., Cl., Amm., Isid. idr., suras evincta cothurno V., purpureoque alte suras vincire cothurno V., suras incluserat auro V., teretesque suras integer laudo H., cum possit sura chartas celare ligatas O.

2. (kost) piščal (naspr. tībia golenica): Cels. — Kot rimski priimek Sūra -ae, m Súra; poseb. znan je P. Cornēlius Lentulus Sūra Pubilj Kornelij Lentul Sura, Katilinov sozarotnik: S., imenovan tudi samo Sura: Ci. ep.