Franja

pişcá pişc vt.

1. ščipati, uščipniti; odščipniti

2. pikati, pičiti

pizzicare

A) v. tr. (pres. pizzico)

1. vščipniti, ščipati

2. pičiti, pikati

3. glasba trzati s prstom

4. pog. zalotiti; ujeti:
la polizia lo ha pizzicato sul fatto policija ga je ujela na delu

5. pren. dražiti; zbosti, zbadati

B) v. intr.

1. zasrbeti (tudi pren.)

2. biti pikanten

3. pren.
pizzicare di dišati po

C) ➞ pizzicarsi v. rifl. (pres. mi pizzico) zbadati se; dražiti se

prick² [prik]

1. prehodni glagol
bosti, zbosti, zbadati, prebosti, prebadati, pičiti, pikati
arhaično spodbosti, spodbadati, priganjati (konja)
agronomija pikirati (sadike); ohromiti konja (pri podkovanju)

2. neprehodni glagol
zbadati (bolečina)
arhaično spodbosti konja, pognati v dir

figurativno to prick the bladder (ali bubble) razkrinkati plitkost koga
figurativno his conscience pricked him vest ga je grizla

pungere^* v. tr. (pres. pungo)

1. zbosti; pičiti

2. žgati (koprive); ščipniti, ščipati

3. pren. zbosti, zbadati:
pungere sul vivo zadeti v živo

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

stechen (stach, gestochen) Pflanzenkunde zbosti (sich se), zbadati, Insekten: pikati, pičiti; durch: prebosti, prebadati; in: zabosti, zabadati; an der Stechuhr: registrirati (kartico), luknjati; Fischerei: loviti z ostvami; (schlachten) zaklati; Agronomie und Gartenbau Spargel, Löwenzahn, Torf usw.: rezati; Karten: štihati, vzeti; Sonne: žgati; in Kupfer usw.: vrezati; Sport izvesti dodatno tekmovanje (med najvišje uvrščenima); in die Augen stechen bosti/biti v oči; ins Wespennest stechen dregniti v osje gnezdo/v osir

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

šȉnuti -nēm
I.
1. švrkniti: šinuti konja, koga prutom
2. ekspr. pičiti: šinila ga guja!
3. brizgniti: krv šinu iz rane
4. neprijateljski rafal je šinuo iznad moje glave sovražnikove krogle so zažvižgale nad mojo glavo
5. treščiti: žena omaške žinu jakim čovjekom o zelenu travu
6. šiniti, pogledači: katkad bi neopazice šinuo okom prema društvu
II. šinuti se vreči se: šinuti se na zemlju

tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

2. pren.
a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.

ubòsti ubòdēm
I.
1. zbosti: ubosti koga iglom
2. vbosti
3. zabosti: ubosti koga nožem u grudi; ubosti čiodu u kožu, ukosnicu u kosu
4. pičiti: ubosti žaokom, šiljatim predmetom; kravu je ubo obad
II. ubosti se zbosti se

ùgristi ugrízēm, oni ugrízu, ùgrizoh ȕgrīze, ùgrizao -zla, ùgrizen -ena in ugrìzen -èna
1. ugrizniti: ugristi jabuku; ugristi se za jezik
2. pičiti

ùjesti ùjedēm
I.
1. ugrizniti: pas ga je ujeo; vuk je ujeo ovcu; ujesti koga nedoličnom šalom; ujesti koga za srce težko užaliti koga
2. pičiti: ujela ga buha, zmija, guja
3. ekspr. zbosti: ujesti koga pakosnim jezikom
II. ujesti se ugrizniti se: ujesti se za jezik

upèći upèčēm, upèci, upèkoh ȕpeče, ùpekao upèkla, upèčen -èna
I.
1. speči: sunce me je upeklo
2. pičiti: zmija, muha me je upekla
3. ekspr. zbosti, speci: upekao ga je tim riječima; nije li te ništa upeklo u duši
II. upeći se
1. speči se
2. upeči se: u deset oka mesa upeći će se dvije oke
3. čuje se zvek motike o tvrdu upečenu zemlju sliši se zven motike, ko udarja ob zemljo, ki je od sonca otrdela

žȁcnuti -nēm
I. pičiti, zbosti
II. žacnuti se trzniti se, ustrašiti se: na ovu primjedbu ja sam se malo žacnuo u srcu

вколо́ти (уколо́ти) вколю́ док., zbôsti zbôdem dov., píčiti -im dov.

изжалить pičiti (z želom), ugrizniti

кусать, куснуть gristi, ugrizniti; pikati, pičiti; (pren.) peči (o popru), praskati;
к. (себе) локти gristi se; obžalovati;

ужа́лити (вжа́лити) -лю док., píčiti -im dov.

ужалить pičiti (z želom)

укалывать, уколоть zbadati, abosti, pikati, pičiti