Franja

stólčen (-a -o) adj. schiacciato, distrutto; ekst. pesto:
biti ves stolčen sentirsi le ossa peste

trùpina ž
1. trup: jedna trupina s nebroj glava i repova
2. truplo: trupina mrtvoga brijača
3. klada, hlod: voziti iz šume goleme -e oborenih hrastova
4. panj, štor: po cio dan sjedi na -i kraj vatre
5. pesto: trupina ili glavčina je deo točka u koji su utvrdeni paoci

zbútan (-a -o) adj. bastonato, pesto

ступица f pesto (pri kolesu)

bŕčēnje s zabijanje naperkov v pesto, perjenje

bŕčiti br̂čīm zabijati naperke v pesto, periti kolo

enjoliveur, euse [-vœr, öz] masculin, féminin olepševalec, -lka; masculin garnitura za olepšanje avtomobila, kovinska plošča, ki pokriva pesto koles pri avtomobilu

lȁstavičnjāk m
1. sveder za vrtanje lukenj v pesto, gl. lastavičiti
2. bot. navadni kokoševec, Cynanchum

modiolus -ī, m (demin. k modius) „merica“

1. posoda za pitje: Dig.

2. vedro ali oboj pri zajemalnem (vodnem) kolesu: modioli quadrati Vitr., modioli gemelli Vitr. „škornja“, trobi, cevi za bate (pri mehanskih napravah).

3. okrov, ohišje vrvi pri balistah in katapultih: Vitr.

4. pesto = osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: Plin., Vitr.; tudi pri stiskalnici za olje: Ca.

5. medicinski instrument, vrtalo z nazobčanim robom, lobanjski sveder, trepan (= gr. χοινίκιον): Cels.

nut¹ [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor

sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča

òglāvlje s
1. naglavna ruta: izlazi mlada medu druge svoje -a bijela
2. zastar. kapitél, zgornji zaključni del stebra
3. del kolesa, kateri spaja pesto s platiščem: oglavlje se izraduje kao puna, ili zbog olakšanja, kao izbušena ploča s oblikom vijenca odn. od žbica

buio

A) agg.

1. temen:
tempo buio oblačno, temačno vreme

2. pren. mračen, žalosten:
essere buio in viso biti mračnega obraza

3. težko razumljiv

B) m

1. tema, mrak:
buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
buio come in gola al lupo tema kot v rogu
a buio, sul buio ob mraku
al buio v temi
farsi buio mračiti se
avvolto nel buio neznan, skrivnosten
essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo

2. pren. pomanjkanje:
buio di notizie pomanjkanje novic
PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna

izdúbiti ìzdūbīm, izdúbi izdolbsti: izdubljena glavčina izdolbeno pesto

mrák (-a) m

1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata

Paestum -ī, n (gr. tudi Ποσειδωνία) Péstum, mesto v Lukaniji, sloveče po svojih rožah in danes po svojih razvalinah (zdaj Pesto): Ci., Pr.; od tod adj. Paestānus 3 péstovski, pestánski: sinus Ci., rosae O.; subst. Paestānī -ōrum, m Pestáni, preb. Pesta: L.

pestare v. tr. (pres. pesto)

1. tolči; mleti:
pestare il pepe tolči poper
pestare qcn. ekst. koga pretepsti
pestare il pianoforte šalj. razbijati po klavirju

2. tolči z nogo; pohoditi:
pestare i piedi cepetati z nogami (od jeze, mraza ipd.)
pestare i piedi a qcn. pren. komu stopiti na prste

pest|er [é] (-ra, -ro) bunt, figurativno abwechslungsreich; program: [buntgemischt] bunt gemischt; Bunt- (preja das Buntgarn, tisk der Buntabdruck, perilo die Buntwäsche, tkanje die Buntweberei)
pesti karo das Blockkaro
pesto tkati buntweben

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

pistacijev pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ pisztácia, pisztáciásSopomenke: pistacijin

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ pisztácia
3. (o barvi) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijin

4. (o plodu) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijin

pollo m

1. piščanec (zlasti kulin.):
pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
brodo di pollo kokošja juha
essere a pollo pesto pren. biti bolan
pollo d'india puran
andare a letto coi polli pren. leči s kurami
conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale

2. pren. neizkušen človek, naivnež:
fare il pollo delati se naivnega
pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.)