krmílen1 de (ali à) fourrage, fourrager
krmilna pesa betterave ženski spol fourragère
krmilna rastlina plante fourragère
Zadetki iskanja
- krmílen2 forrajero
krmilna pesa remolacha f forrajera - krmn|i2 (-a, -o) Futter- (koruza der Futtermais, moka das Futtermehl, pesa die Futterrübe, rastlina die Futterpflanze, žito das Futtergetreide)
krmna mešanica das Gemengefutter, die Futtermischung - môsten (-tna -o) adj. del ponte, a ponte:
mostna brana griglia di fondazione
mostna konstrukcija struttura del ponte
mostna koza pilone del ponte in legno
mostna tehtnica pesa a ponte, stadera a bilico
mostni nosilec piedritto
mostni opornik pila
mostni podpornik pilone
strojn. mostni žerjav gru a ponte
mostno dvigalo carroponte - nekáko adv.
1. in qualche modo, in un certo modo:
nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà
2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale - pérnat (-a -o) adj. pennato, pennuto, piumato; foglioso:
pernata blazina cuscino piumato, piumino
pernata pahljača flabello
pernata pesa barbabietola fogliosa
pernate živali animali pennuti
pernati čop aigrette
lov. pernata divjad selvaggina pennuta
zool. pernati koralnjaki ottocoralli (sing. -o) (Octocorallia)
pernati list foglia pennata - pléča hombros m pl ; (hrbet) espalda f
imeti široka pleča tener anchas las espaldas, ser ancho de espaldas
odgovornost je na mojih plečih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mi espaldas)
na plečih nositi llevar a cuestas
vzeti na pleča cargar (ali echarse al hombro) - ráma hombro m ; espalda f
na ramah al hombro
z ramo ob rami uno al lado de otro; lado a lado; hombro a hombro
imeti široka ramena tener anchas las espaldas
odgovornost je na mojih ramenih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mis espaldas)
dati, vzeti na rame echar al hombro
naprtiti si kaj na ramena (fig) echarse al hombro
nositi na ramenih koga llevar (ali sacar) a hombros a alg
potrepljati po rami dar a alg golpecito en la espalda
skomizgniti z rameni encogerse de hombros, alzar (ali levantar) los hombros - rdèč red; (lica) ruddy
rdèč nos (pijančka) coppernose, grog-nose
Rdeči križ Red Cross
Rdeča armija Red Army
Rdeča Kapica Little Red Riding Hood
Rdeče morje Red Sea
rdèčih lic redcheeked
rdèča detelja red clover
rdèča barva red colour
rdèče krvno telesce red corpuscle, red blood cell
rdèč kot kri blood-red
rdèč kot vrtnica (as) red as a rose
rdèč kot puran (as) red as a turkey cock
rdèč kot pesa (as) red as a beetroot
rdèče oblečen dressed in red
slep za rdèčo barvo red-blind
od joka rdèče oči eyes red with tears
rdèč kot rak (as) red as a boiled lobster, (as) red as a peony
temno rdèč dark red
biti rdèč od jeze to be red with anger
postati rdèč to turn red
ves rdèč je od sramú he is blushing to the very roots of his hair
postati rdèč kot kuhan rak to turn (ali to flush) scarlet
to ga razdraži kot rdèča krpa bika it is a red rag to him - sladkóren sugar(-); of sugar; made of (ali with) sugar; medicina diabetic
sladkórna bolezen diabetes
sladkórni javor sugar maple
sladkórna pesa sugar beet
sladkórni trst sugarcane
sladkórni preliv icing
sladkórna tovarna sugar factory, sugar refinery
sladkórna voda sugared water - sladkóren de sucre, à sucre, sucrier
sladkorrna bolezen diabéte moški spol (sucré)
sladkorrni bolnik diabétique moški spol
sladkorrna industrija industrie sucrière
sladkorrna tovarna sucrerie ženski spol, usine ženski spol de sucre
sladkorrna pesa betterave sucrière (ali à sucre)
sladkorrni trst canne ženski spol à sucre - sladkóren (-rna -o) adj. di, da zucchero, zuccherino, saccarifero:
sladkorna kocka zolletta di zucchero
sladkorna industrija industria saccarifera
sladkorna tovarna zuccherificio
med. sladkorna bolezen diabete
gastr. sladkorna glazura glassa
bot. sladkorna pesa barbabietola da zucchero
med. sladkorni bolnik diabetico
sladkorni trs canna da zucchero - sladkóren de azúcar; azucarero
sladkorna industrija (tovarna) industria f (fábrica f ali refinería f) de azúcar
sladkorna pesa remolacha f azucarera
sladkorni trst caña f de azúcar
sladkorni poliv (obliv) baño m de azúcar
sladkorna bolezen diabetes f
sladkorni bolnik diabético m - sladkóren -rna -o prid.
1. de zahăr
□ sladkorna pesa sfeclă de zahăr
□ sladkorni trs trestie de zahăr
2.
□ sladkorna bolezen med. diabet - téža (-e) f
1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità
2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita
3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione
4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione
5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore
6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico - težíti (-ím) imperf.
1. intralciare, ostacolare:
mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano
2. pesare, gravare, opprimere:
teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri
3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo
4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile
5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola - zlató (-á) n
1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro
2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti
3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro
4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla
5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure - zlató oro m
čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce