Franja

Zadetki iskanja

  • krmílen1 de (ali à) fourrage, fourrager

    krmilna pesa betterave ženski spol fourragère
    krmilna rastlina plante fourragère
  • krmílen2 forrajero

    krmilna pesa remolacha f forrajera
  • krmn|i2 (-a, -o) Futter- (koruza der Futtermais, moka das Futtermehl, pesa die Futterrübe, rastlina die Futterpflanze, žito das Futtergetreide)
    krmna mešanica das Gemengefutter, die Futtermischung
  • môsten (-tna -o) adj. del ponte, a ponte:
    mostna brana griglia di fondazione
    mostna konstrukcija struttura del ponte
    mostna koza pilone del ponte in legno
    mostna tehtnica pesa a ponte, stadera a bilico
    mostni nosilec piedritto
    mostni opornik pila
    mostni podpornik pilone
    strojn. mostni žerjav gru a ponte
    mostno dvigalo carroponte
  • nekáko adv.

    1. in qualche modo, in un certo modo:
    nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà

    2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
    tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale
  • pérnat (-a -o) adj. pennato, pennuto, piumato; foglioso:
    pernata blazina cuscino piumato, piumino
    pernata pahljača flabello
    pernata pesa barbabietola fogliosa
    pernate živali animali pennuti
    pernati čop aigrette
    lov. pernata divjad selvaggina pennuta
    zool. pernati koralnjaki ottocoralli (sing. -o) (Octocorallia)
    pernati list foglia pennata
  • pléča hombros m pl ; (hrbet) espalda f

    imeti široka pleča tener anchas las espaldas, ser ancho de espaldas
    odgovornost je na mojih plečih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mi espaldas)
    na plečih nositi llevar a cuestas
    vzeti na pleča cargar (ali echarse al hombro)
  • ráma hombro m ; espalda f

    na ramah al hombro
    z ramo ob rami uno al lado de otro; lado a lado; hombro a hombro
    imeti široka ramena tener anchas las espaldas
    odgovornost je na mojih ramenih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mis espaldas)
    dati, vzeti na rame echar al hombro
    naprtiti si kaj na ramena (fig) echarse al hombro
    nositi na ramenih koga llevar (ali sacar) a hombros a alg
    potrepljati po rami dar a alg golpecito en la espalda
    skomizgniti z rameni encogerse de hombros, alzar (ali levantar) los hombros
  • rdèč red; (lica) ruddy

    rdèč nos (pijančka) coppernose, grog-nose
    Rdeči križ Red Cross
    Rdeča armija Red Army
    Rdeča Kapica Little Red Riding Hood
    Rdeče morje Red Sea
    rdèčih lic redcheeked
    rdèča detelja red clover
    rdèča barva red colour
    rdèče krvno telesce red corpuscle, red blood cell
    rdèč kot kri blood-red
    rdèč kot vrtnica (as) red as a rose
    rdèč kot puran (as) red as a turkey cock
    rdèč kot pesa (as) red as a beetroot
    rdèče oblečen dressed in red
    slep za rdèčo barvo red-blind
    od joka rdèče oči eyes red with tears
    rdèč kot rak (as) red as a boiled lobster, (as) red as a peony
    temno rdèč dark red
    biti rdèč od jeze to be red with anger
    postati rdèč to turn red
    ves rdèč je od sramú he is blushing to the very roots of his hair
    postati rdèč kot kuhan rak to turn (ali to flush) scarlet
    to ga razdraži kot rdèča krpa bika it is a red rag to him
  • sladkóren sugar(-); of sugar; made of (ali with) sugar; medicina diabetic

    sladkórna bolezen diabetes
    sladkórni javor sugar maple
    sladkórna pesa sugar beet
    sladkórni trst sugarcane
    sladkórni preliv icing
    sladkórna tovarna sugar factory, sugar refinery
    sladkórna voda sugared water
  • sladkóren de sucre, à sucre, sucrier

    sladkorrna bolezen diabéte moški spol (sucré)
    sladkorrni bolnik diabétique moški spol
    sladkorrna industrija industrie sucrière
    sladkorrna tovarna sucrerie ženski spol, usine ženski spol de sucre
    sladkorrna pesa betterave sucrière (ali à sucre)
    sladkorrni trst canne ženski spol à sucre
  • sladkóren (-rna -o) adj. di, da zucchero, zuccherino, saccarifero:
    sladkorna kocka zolletta di zucchero
    sladkorna industrija industria saccarifera
    sladkorna tovarna zuccherificio
    med. sladkorna bolezen diabete
    gastr. sladkorna glazura glassa
    bot. sladkorna pesa barbabietola da zucchero
    med. sladkorni bolnik diabetico
    sladkorni trs canna da zucchero
  • sladkóren de azúcar; azucarero

    sladkorna industrija (tovarna) industria f (fábrica f ali refinería f) de azúcar
    sladkorna pesa remolacha f azucarera
    sladkorni trst caña f de azúcar
    sladkorni poliv (obliv) baño m de azúcar
    sladkorna bolezen diabetes f
    sladkorni bolnik diabético m
  • sladkóren -rna -o prid.
    1. de zahăr
    sladkorna pesa sfeclă de zahăr
    sladkorni trs trestie de zahăr
    2.
    sladkorna bolezen med. diabet
  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • težíti (-ím) imperf.

    1. intralciare, ostacolare:
    mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano

    2. pesare, gravare, opprimere:
    teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri

    3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
    vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo

    4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
    težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile

    5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
    kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
    oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • zlató oro m

    čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
    karatno zlato oro de ley
    mačje zlato oro de gato
    zlato v palicah oro en barras
    zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
    plačati v zlatu pagar en oro
    plombirati z zlatom (zob) orificar
    on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
    to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
    molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
    ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce