Franja

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

nōcciolo m

1. bot. pečka, jedro:
due anime in un nocciolo pren. intimna prijatelja

2. ekst. jedro:
il nocciolo di un reattore nucleare jedro atomskega reaktorja

3. pren. jedro, bistvo:
il nocciolo della questione bistvo problema

noyau [nwajo] masculin pečka, koščica; figuré jedro

noyau atomique, de l'atome atomsko jedro
noyau urbain mestno jedro

nuculeus (dvakrat pri Pl.) in (sinkop.) nucleus -ī, m (demin. nux preko nucula)

1.
a) orehovo jedro, pa tudi užitno jedro drugih podobnih plodov: ampliores nucleo, magnitudine … abellani nuclei Plin., n. pinearum, nucum, olivarum, amygdalae Plin., allii Plin. česnov strok, n. pinei Cels., mella dari nucleosque iubet Mart.; preg.: nuculeum amisi, reliqui pigneri putamina Pl. jedro sem izgubil, a obdržal luščino, qui e nuce nuculeum esse (jesti) volt, frangit nucem Pl. = „komur je mar prida, se ne plaši truda“, kdor res želi uspeti, se za to potrudi.
b) pečka: mali Persici Cels., cerasi, acinorum Plin.

2. metaf.
a) jedro = notranjost, notrina kake stvari: gallae, murrae Plin., conchae Plin. = biser.
b) najtrše pri kaki stvari: Vitr., ferri Plin. jeklo, densante se pinguitudinis nucleo Plin. otrdlina, zatrdlina.

Öfchen, das, pečka

os (pravilneje oss, torej z dolžino po stavi, kakor se je tudi izgovarjalo), ossis, pl. ossa -ium, n (z *ost; prim. skr. ásthi = gr. ὀστέον (ὀστ-οῦν) kost)

1. kost, v pl. kosti, okostje, ogrodje, in sicer
a) v živem (človeškem in živalskem) telesu: Ca. ap. Prisc., Pl., O., Lucr., Ap., Cels. idr., quid dicam de ossibus ad omnem corporis actionem aptis? Ci., magna ossa lacertosque exuit V., ossa beluae Plin., lacertarum et serpentium Vitr.
b) kosti sežganih mrtvecev, poseb. v zvezi s cinis: ossa legere V., Sen. ph. zbirati kosti (po sežganem truplu), pa tudi = iztrebljati (zdrobljene) kosti (iz poškodovanega telesa): Sen. ph., Q. idr., ossa condere terrae V., ossa peregrinā condita ripā O., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci.; pren.: reliquias Troiae cineris atque ossa peremptae V.; tudi o govorniku: imitari non ossa (okostje) solum, sed etiam sanguinem Ci.; in o neizrazitem jeziku: ossa nudare Ci. meso strgati s kosti, „kosti kazati“.

2. metaf.
a) notranjost, notrina, osrčje (človeškega telesa): gelidus per dura (ima) cucurrit ossa tremor V. je spreletel „mozeg in kosti“, exarsit iuveni dolor ossibus ingens V. „v srcu“, calor ossa reliquit V. toplota je zapustila „srce“ = odrevenel (otrpnil) je.
b) sredica, srž, stržen dreves, kost, koščica, pečka, peška sadja: arborum Plin., olearum ac palmularum Suet.

3. meton. koščeno pisalce: ceram ossibus scribere (popisati) Isid.

Opomba: Soobl.

1. ossum -ī, n: Gell. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Prisc., Ap., Prisc.

2. ossū: Prisc., Plin. fr., gen. pl. ossum: Pac., Prud., Tert.

pȅćka ž pečka, pečica: i mala pećka može zagrijati, zagrejati sobu; biti devete -e žarilo biti v daljnem sorodstvu; ne budi svakoj pećki žarilo ne vmešavaj se v tisto, kar te nič ne briga, ne praskaj se, kjer te ne srbi; hladna pećka, mokri obojci v slabih okoliščinah se zadeva slabo konča

pȅćka ž dial. pečkà, peškà: -e u zrnu grožđa, u bobi

pepa ženski spol ameriška španščina sadna koščica, pečka

pépin [pepɛ̃] masculin, botanique pečka; figuré nevšečnost, težava, komplikacija; familier dežnik

fruits masculin pluriel à pépins, sans pépins pečkato, nepečkato sadje
(vieilli, figuré)

avoir un pépin pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

pepita ženski spol pečka, koščica; jedro, zrno

pepitas de oro zlata zrna

pȉca ž dial. pečka: pica od trešnje, breskve, šljive

piedra ženski spol kamen; zrno toče, toča; pečka; otroške jasli v najdenišnici

piedra de afilar, piedra de amolar osla, brusni kamen
piedra angular vogelni kamen, temelj
piedra arenisca peščenjak
piedra berroqueña granit
piedra de cal, piedra caliza apnenec
piedra del escándalo kamen spotike
piedra de toque preizkusni kamen, zlatarska oslica
piedra en bruto, piedra sin labrar surov, neotesan kamen
piedra falsa nepristen kamen
piedra auténtica pristen kamen
piedra filosofal kamen modrih
piedra fina drag kamen, dragulj
piedra fundamental temeljni kamen
piedra imitación imitiran (drag) kamen
piedra infernal peklenski kamen
piedra iris opal
piedra miliar miljni kamen
piedra pómez plovec, votlič
piedra sintética sintetičen kamen (dragulj)
piedra viva še ne lomljen kamen
casa de la piedra najdenišnica
poner (ali colocar) la primera piedra položiti temeljni kamen
cerrado a piedra y lodo tesno zaprt
no dejar piedra sobre piedra popolnoma porušiti
dormir como una piedra spati kot ubit
picar la piedra obtesati kamen
piedra movediza nunca moho cobija (fig) goste službe, redke suknje
las piedras hablan stene imajo ušesa

pipa ženski spol pečka, sadna koščica

sâmbure -i m koščica, pečka, jedro, jedrce

seed [si:d]

1. samostalnik
seme, semenje; kal; pečka; ikra
zoologija seme, sperma
botanika diaspora
Biblija potomstvo
figurativno začetek, izvor

the seed of Abraham Židje
not of mortal seed nezemeljskega izvora
to raise (up) seed figurativno zaploditi; roditi otroke, potomstvo
to run (to go) to seed iti v seme, v cvet; figurativno podivjati, izroditi se; figurativno popustiti v dejavnosti
he goes to seed figurativno z njim gre navzdol
to sow the seed of discord sejati seme razdora

2. neprehodni glagol
iti v (pognati) seme, dati seme, obroditi; osuti se
prehodni glagol
posejati, zasejati; odstraniti, izluščiti seme (pečke iz sadja); drzati, smukati (lan)
šport ločiti, oddeliti slabše tekmovalce od boljših

sjèmēnka ž (ijek.), sèmenka ž (ek.) seme, zrno, pečka: sjemenka od bundeve, dinje, krastavca, jabuke, kruške

vīnāceus (vīnāceius) 3 (vīnum) vinski; od tod subst.

1. vīnācea (vīnācia) -ae, f tropina, starejše mehuníca, meheníca: Varr., Col., Plin.

2. vīnāceus -eī, m
a) pečka, peška (vinske jagode): Ca., Varr., Ci., Col., Plin.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: vinacei uvae Varr. vinske tropine.

3. vīnāceum -eī, n
a) pečka, peška (vinske jagode): Col.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: Col.
c) vīnācia uvarum vinski vrči: Vulg.

косточка f koščica; pečka;
разобрать по косточкам natanko raziskati;
перемывать косточки кому opravljati koga

brustolino m

1. pražena bučna pečka

2. severnoital. pražilnik (za kavo)