Franja

sob-stuff [sɔ́bstʌf] samostalnik
ameriško, sleng patos, sentimentalen način pisanja, sentimentalna povest (stil, reportaža, govor)

tlá tal (l ili u) s mn.
1. tlo, mn.
tla tala tlima: peščena, glinasta, rodovitna tla; biti na svojih tleh
biti na svome tlu, na svojoj zemlji; izgubljati tla pod nogami
gubiti tlo pod nogama; spodmikajo se mu tla pod nogami
izmiče mu se tlo ispod nogu; pasti na tla
pasti na tlo, na zemlju; vzdigniti s tal
dići sa tla
2. zemlja, zemljište: ob tla tiščati
pritiskivati na zemlju; tla mu gore pod nogami
zemlja mu gori pod nogama; na tla podreti
na zemlju oboriti; rasti pri tleh
rasti pri zemlji
3. pod, patos: parketna, ladijska; najti tla med ljudstvom
naći oslonac u narodu

tumor -ōris, m (tumēre)

1.
a) oteklina, oteklost, zateklina, zateklost, nabuhlina, izbuhlina, buška, zabuhlost, zabuhlina, nabreklost, nabreklina, túmor: Plin. idr., repentinus oculorum tumor Ci. oteklost, zabuljenost, manus in tumore est Ci. je otekla tumore praeditus Corn. otekel, turpia cum faceret ora tumor Pr. napenjanje (napihovanje) lic pri piskanju, uteri tumor (o nosečih ženskah) Hier.
b) pesn. meton. vzpetina, starejše vzvišek, vzvišenína: tumor ille loci permansit O.
c) pren. (o govoru) nabreklost, nabuhlost, bombastičnost, pomp, pompoznost, nadutost, napetoličnost, zanosnost, zanesenost, vznesenost, patos, patetičnost: tumor ille inanis primo conatu deprehendetur Q., verborum Sen. ph., Val. Max., Petr., Gell., tragicus tumor Amm. patos.

2. metaf.
a) vzkip, vzkipenje, vzkipevanje, razburjenost, razburjenje, razburjanje, razdraženost, ihta, jeza, bes, srd: Sen. ph., Lact. idr., erat enim in tumore animus Ci., cum tumor animi resedisset Ci., tumor omnis et irae concessere deûm V., recentes quasi tumores animi Ci.
b) napihnjenost, napuh, napuhnjenost, nadutost, domišljavost, prevzetnost, samovšečnost: tumor et vana de se persuasio Q., intempestivos compesce tumores O., mirusque animo crevit tumor Iust.
c) vrenje, bližajoči se izbruh: hic rerum tumor Ci. ep., praesens tumor et civilia nuper classica Cl.

пафос m patos, zanos

éstrih m (švk. estrich < stvnj. astrih < lat. astricus) estrih, oblog za pod, za patos

tragoedia -ae, f (tuj. τραγῳδία)

1. tragedija, žaloigra (naspr. comoedia): Pl., H., O., Q., tragoediam scribere T., facere Ci., agere Ci., saltare Suet., scriptor tragoediarum Plin. idr., tragoediarum poēta Gell., argumentum tragoediae T.

2. metaf. tragedija =
a) ganljiv (pretresljiv, žalosten) prizor (scena) ali dogodek; v pl. tudi = velik vrišč, hud trušč, rabúka: tragoedias agere in nugis Ci., Appiae nomen quantas tragoedias excitat! Ci., in parvis litibus eas tragoedias movere Q., agebat haec tragoedia Niceae Lact.
b) v pl. tragični (tragiški) zanos, tragični (tragiški) patos, tragična (tragiška) vznesenost (privzdignjenost, vzvišenost): istis tragoediis tuis perturbar Ci.

patétičnost, pátos pathétique moški spol , pathos moški spol

pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.

pullātus 3 (III. pullus)

1. v umazanočrno (temno) obleko oblečen, umazanočrno oblečen (o žalujočih, naspr. albatus): si magna Assaraci cecidit domus, horrida mater, pullati proceres Iuv., incedunt albati ad exsequias, pullati ad nuptias Sid.; (pesn.) metaf.: nugae pullatae Pers. tragiški bombast, tragiški patos, tragična bombastičnost (nabreklost), tragiško visokoslovje.

2. oblečen v delavsko plahutačo, prostaški (o preprostem ljudstvu): turba, circulus Q.; subst. pullātī -ōrum, m preprosto (navadno) ljudstvo, prostaki, raja, plebejci: Suet., sordidi pullatique Plin. zamazanci v delavski plahutači.

sēnsus -ūs, m (sentīre)

I. v fizičnem smislu

1. čut(enje), občutek, občutje, zaznava(nje), vtis, zapažanje, opažanje: PLIN. idr., si quis sensus est in morte CI., mors eripit sensum doloris CI., moriendi sensum celeritas abstulit CI., si voluptatis sensum capit CI., sensum accipere oculis CI. vtis, parĕre sensūs CI., (sc. Niobe) posuit sensum suae facta mali O.

2. occ. čut, občutek = začutitev, zaznava(nje), opažanje: utere igitur argumento tute ipse sensus tui CI. iz svojih izkušenj, ut oppidanos a sensu eius (sc. operis) averteret CU., carent omni sensu alio quam cibi et periculi PLIN., non sine sensu captivitatis FL.

3. meton. čut, občutek, občutje, občutljivost, občutnost: ARN., LACT. idr., neque enim ullus est sensus in corpore CI., sensus videndi, audiendi CI. = sensus oculorum atque aurium L., SEN. PH. vid (in) sluh, tactus corporis est sensus LUCR., si superest aliquis post funera sensus O., illa sensus omnis expertia CU. brezčutne stvari, sensum voluptatemque percipere PLIN. IUN.; v pl.: sensus autem interpretes ac nuntii rerum in capite ... collocati sunt CI., omnes animi et corporis sensus CI., res subiectae sensibus CI.; occ. zavest, zavedanje, zavestnost, zavednost, v pl. = čuti: sine mente ac sine ullo sensu iacebant CI., timor abstulit omnem sensum animumque O., omnem sensum alicui excutere CU., omnem sensum alicui eripere CAT., mero sensibus victis CU., a mero redeunt in pectora sensus O. –

II. v nravstvenem, moralnem smislu

1. notranji občutek, čut za kaj, čustvo: sensus amoris, amandi, diligendi CI., adsiduitate molestiarum sensum omnem humanitatis amittimus CI., vultus sensus animi plerumque indicant CI., sensus malorum publicorum adimuntur L. čut za ..., quis tibi tunc, Dido, sensus? V. kaj si ... čutila?, pectore sensus vertuntur varii V., verba, quibus voces sensusque notarent H.; poseb. sensus communis ali communis sensus vsem ljudem skupni, tj. naravni, prirojeni čut za dostojnost, obzirnost: communis ille sensus in aliis fortasse latuit CI., sit in beneficio sensus communis SEN. PH., sensum ipsum, qui communis dicitur Q., rarus sensus communis in illa fortuna IUV.; occ. kot ret. t. t. sočutje, sočustvo, sočustvovanje, čustvenost, afekt, afektiranost, razvnetje, razvnetost, ganjenje, ganjenost, etos: ut (sc. oratio) sensus, ut doloris habeat, quantum opus sit CI. da ima potreben etos in patos, res cum sensu tractata, sensu multum efficitur, sensibus permoveri CI.

2. meton. občutje, mišljenje, misli, miselnost, značaj, temperament, razpoloženje, mentaliteta, prepričanje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, naziranje, mnenje, stališče, gledišče, gledanje, usmerjenost, naravnanost (poseb. v političnem smislu): sensus civium, populi CI., vulgaris popularisque (preprostega ljudstva) CI., non sum tam vestri sensus ignarus CI., erat eodem quo Alcibiades sensu N. bil je istega političnega mišljenja kakor Alkibiad, bil je Alkibiadov (politični) somišljenik, totis castris unus omnium sensus CU.; sensus communis in v pl. communes sensus obče (splošno, javno) mišljenje, občutje, pojmovanje, (raz)umevanje, naziranje, dojemanje: consuetudine communis sensus abhorrere CI., oratio ex communibus sensibus ducta T. v skladu z najsplošnejšimi občutji. –

III. v umskem, duhovnem smislu

1. (raz)umevanje, um, razum, okus za kaj, sodba, mnenje, presoja, presodek, razsodnost, presodnost: in his rebus aliquem sensum habere CI., alterum carere sensu, alterum meliore esse sensu CI. je razumnejši, sine sensu facere H., rudis et inconditus sensus CU., omnibus sensibus orbus VELL.

2. meton.
a) nazor, mnenje, sodba, misel, stališče, ideja: nostri sensus in pace et in bello congruebant CI., haec oratio longe a nostris sensibus abhorrebat CI., intimos sensus civitatis exprimere CI., eloquentiam in paucissimos sensus detrudere CI., suos sensus aperire N., abditos sensus speculari L., sensus reconditi PLIN. IUN., irrumpunt optimi nonnumquam sensus Q., sensibus celeber, verbis rudis VELL.
b) pamet, razum, miselnost: num sine sensu, tempore num faciant alieno H., sensus moresque repugnant H., animal sensu caret DIG.; poseb. sensus communis ali communis sensus (omnium) zdrava človeška pamet, zdrav človeški razum: SEN. PH. idr., valeret communi sensu omnium CI., sensum communem abstulit PH., communi sensu plane caret H.
c) pomen, vsebina kake besede ali spisa: SERV., TERT., AMM. idr., is verbi sensus, vis ea vocis erat O., nec testamenti potuit sensus colligi PH., egregie dicta circa eundem sensum SEN. PH., verba duos sensus significantia Q., aliud verbis, aliud sensu ostendit Q., versuum sensus atque ordo GELL.
d) konkr. z besedami izražena misel, stavek, perioda, sestavje: aliqui sensus vehemens et acer Q., verbo sensum cludere multo optimum est Q., sensus ut sint ordine collocati, elaborandum est Q., sensus toti, quem ad modum coeperunt, desinunt Q., communes sensus (= loci communes) T. obči, vsakdanji izreki, vsakdanjščine, vsakdanjosti.

Opomba: Gen. sg. sensui: IT.

sob¹ [sɔb]

1. samostalnik
krčevit jok, ihtenje; tarnanje, ječanje, stokanje
figurativno zavijanje vetra

sob stuff ameriško, sleng sentimentalen način pisanja, patos, sentimentalna povest (reportaža, govor)
his breath came in sobs krčevito je dihal, hlipal je

2. pridevnik
ameriško, sleng ihteč, ki povzroča ihtenje; solzen, čustven, ginljiv, jokav, osladen

unction [ʌ́ŋkšən] samostalnik
mazanje, drgnjenje, masiranje
medicina mazilo
religija maziljenje

extreme unction religija sveto poslednje olje; figurativno pomirjenje, olajšanje, tolažba, balzam; pretirana čustvenost, nepristen patos, sentimentalnost
a story told with unction s patosom, pretirano čustveno pripovedovana zgodba

zanos [ô] moški spol (-a …)

1. der Schwung, der Höheflug; (patos) der Pathos

2. pomorstvo, letalstvo die Abtrift

πόντος, ὁ [Et. iz kor. pent-, priti, hoditi; = pot za ladje; lat. pons, ntis, slov. pot (strslov. pątь); prim. πάτος in πν̥τος – ep. gen. ποντόφιν] morje; pos. odprto (široko) morje.