Franja

Zadetki iskanja

  • hébétement [ebɛtmɑ̃] masculin poneumljenje, topoglavost, otopelost
  • hebetude [hébətju:d] samostalnik
    (duševna) otopelost
  • hébétude [ebetüd] féminin otopelost, topoglavost
  • hebetūdō -inis, f (hebes) topost, otopelost, brezčutnost: Aug., Cael., sensuum quinque Macr.
  • inertie [inɛrsi] féminin, physique vztrajnost; lenost; otopelost, medlost, apatija, mrtvilo; politique pasivna rezistenca

    force féminin d'inertie (physique) vztrajnostna sila
  • insensibility [insensəbíliti] samostalnik
    neobčutljivost, brezčutnost (to do)
    figurativno brezbrižnost, otopelost, neobčutljivost; nezavest; nesmisel

    in a state of insensibility v nezavesti
  • languidness [lǽŋgwidnis] samostalnik
    medlost, mlačnost, počasnost; brezbrižnost, otopelost, neopredeljenost, nezavzetost
  • letargíe -i f mrtvilo, otopelost, letargija
  • léthargie [letarži] féminin mrtvičnost, mrtvilo; globoko spanje, zaspanost; figuré otopelost, nezanimanje
  • mopishness [móupišnis] samostalnik
    potrtost, otopelost, brezbrižuost
  • obtuseness [əbtjú:snis] samostalnik
    topost, otopelost, neobčutljivost; zabitost
  • obtūsiō (obtūnsiō) -ōnis, f (obtundere)

    1. udarec, udar(janje), sunek, suvanje: aliquem capite suppuratum reddere obtunsione oris Lamp., dignum esse obtunsione Aug.; occ. (z)drobitev, (z)mečkanje: membri Tert.

    2. metaf. topost, otopelost, oslabelost, slabôta, slabost: sensuum Tert., Cael., visūs Cael., vocis inarticulatae obtunsio et raucedo Cael. zamolklost, topost, mentis Aug.; abs.: Cael.
  • obtusion [ɔptüzjɔ̃] féminin, vieilli otopelost
  • otúpjelōst ž (ijek.), otúpelōst ž (ek.) otopelost
  • stupefaction [stju:pifǽkšən] samostalnik
    omamljenost, omama, otopelost (čutov), neobčutljivost, odrevenelost
    figurativno osuplost, začudenje
  • stupidity [stju:píditi] samostalnik
    neumnost, omejenost, topoglavost, otopelost; neumna ideja (dejanje); norost; bedarija
  • stupoáre f

    1. osuplost

    2. otopelost, brezvoljnost
  • stupor [stjú:pə] samostalnik
    omama, omamljenost, neobčutljivost, otopelost; otrplost, mrtvilo, letargija
    medicina stupor
  • stupor -ōris, m (stupēre)

    1. odrevenelost, otrplost, okorelost, (telesna) brezčutnost, otopelost, stúpor: in corpore Ci., totius corporis Sen. rh., quidam morbo aliquo et sensūs stupore suavitatem cibi non sentiunt Ci., stupor linguae Ci. neokretnost, stupor obstitit illis O., oculos stupor urget inertes V.

    2. metaf.
    a) osuplost, presenečenost, strmenje, prevzetost: Ph., Iust., Cl., Arn. idr., sit in verbis tuis hic stupor Ci., cum … stupor silentiumque inde ceteros patrum defixisset L.; meton. osupel človek, osupnjenec: talis iste mens stupor nil videt Cat.
    b) neumnost, nespamet(nost), bebavost, glupost, brezumnost, topost, topoumnost, topoglavost, omejenost, budalost, trapavost, stupidnost: sed stuporem hominis vel dicam pecudis attendite Ci., quis stupor hic, Menelaë, fuit? O.
  • stuporoso agg. ki povzroča omrtvelost, otopelost