Franja

Zadetki iskanja

  • armature [-tür] féminin armatura, ogrodje; železen oboj, okov; obloga, ovoj; figuré osnova, opora

    armature d'un parti politique ogrodje (osnova, stebri) politične stranke
  • assiette [asjɛt] féminin krožnik; poln krožnik; ravnotežje, položaj; technique temelj; trdnost; juridique osnova

    assiette anglaise hladen narezek
    assiette au beurre (figuré) donosna, mastna služba, »korito«
    assiette plate, creuse nizek, globok krožnik
    assiette à soupe, à dessert, à gâteaux krožnik za juho, za poobedek, za kolač(torto)
    assiette de l'impôt (sur les revenus) osnova davka (na dohodke)
    assiette de la colonne temelj stebra
    casseur masculin d'assiettes razbijač krožnikov, razgrajač
    avoir une bonne assiette dobro jahati
    le cavalier perdit son assiette jezdec je izgubil ravnotežje
    piquer l'assiette živeti na stroške drugih, biti prisklednik
    ne pas être, ne pas se sentir dans son assiette ne se dobro počutiti
  • assise [asiz] féminin vrsta kamenja (v zgradbi); temelj géologie plast; figuré temelj, osnova; pluriel porotno sodišče; plenarna seja, skupščina, kongres, zasedanje

    assises solides soliden, trden temelj
    cour féminin d'assises porotno sodišče
    passer devant les assises priti pred porotno sodišče
    le jury des assises porotniki
    tenir les assises annuelles imeti svojo letno (plenarno) zasedanje, skupščino
  • basa ženski spol podnožje stebra; osnova, temelj
  • base1 [beis] samostalnik
    osnova, podlaga; podstavek, temelj; noga, podnožje; osnovnica, osnovna ploskev
    kemija baza
    vojska baza, oporišče; start in cilj (pri tekmi)
  • base [baz] féminin osnova, podlaga; osnovnica; baza (tudi militaire, chimie); podstavek, podnožje (stebra); oporišče; figuré temelj

    sur la base de na osnovi, na temelju
    industries féminin pluriel de base bazična industrija
    ligne féminin de base osnovna črta
    salaire masculin de base osnovna plača, mezda
    base aérienne letalska baza
    base aéronavale pomorska letalska baza
    base de départ izhodiščni položaj
    base de lancement baza za izstrelitev (raket)
    base logistique, navale, d'opération, de ravitaillement oskrbovalna, pomorska, operacijska, oskrbovalna baza
    poison masculin à base d'arsenic strup z arzenom kot glavno sestavino
    être à la base de quelque chose biti osnova, izvor česa
    établir, poser, jeter les bases položiti temelje
    fonder sur des bases sûres postaviti na trdne temelje
    pécher sur la base iti z napačne osnove
    se replier sur ses bases umakniti se na svoj izhodiščni položaj
  • base

    A) f

    1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
    la base di un bicchiere podstavek kozarca

    2. pren. osnova, podlaga, temelj:
    gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
    avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
    in base a na osnovi
    alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

    3. voj. baza, oporišče:
    basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
    base navale, aerea pomorska, letalska baza
    base spaziale vesoljska baza
    rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

    4. mat. osnova; osnovnica:
    base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
    base di un triangolo osnovnica trikotnika
    base di una piramide osnovna ploskev piramide

    5. ekon. osnova:
    base imponibile davčna osnova

    6. polit. baza:
    consultare la base preveriti voljo baze

    7. kem. baza:
    base organica, inorganica organska, anorganska baza

    B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
    salario base osnovna plača
    campo base izhodiščni tabor
    problema base temeljni problem
  • base ženski spol osnova, baza, podstava; kemija baza

    punto de base izhodišče
    a base de na temelju
    base de operación (voj) operacijska baza
  • basis množina bases [béisis, béisi:z] samostalnik
    figurativno osnova, baza

    on the basis of s.th. na osnovi česa
  • Basis, die, (-, Basen) osnova, baza (tudi Philosophie, Mathematik, Baukunst, Architektur); Mathematik baza, osnovnica, Fläche: osnovna ploskev; bei Säulen: podnožje; beim Fallschirm: rob
  • báza ž (gr. básis)
    1. osnova, temelj, podlaga: rad na legalnoj -i
    2. baza, oporišče: vojna, pomorska baza
    3. baza, zaklonišče: partizanska baza
    4. baza v kemiji, v industriji: -e u kemiji, u hemiji
  • báza ž (nj. Basis, gr. básis)
    1. baza, osnovica, osnova, temelj, oslonac: materialna baza družbe; surovinska baza; energetska baza teške industrije
    2. uporište, mjesto gdje se skupljaju i odakle se snabdijevaju (-bde-) vojne snage za operacije: letalska, pomorska, partizanska baza, baza za raketne izstrelke; baza 20 v NOB -i
    sjedište (sed-) CK KPS i IOOF u Kočevskom Rogu
  • báză -e f baza, temelj, osnova, podlaga
  • bottom1 [bɔ́təm] samostalnik
    dno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova
    vulgarno zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča
    figurativno vzrok, razlog
    pogovorno vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sedi

    at (the) bottom dejansko, pravzaprav, v resnici
    to act (ali stand) (up) on one's own bottom delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisen
    from top to bottom od glave do pete
    to be at the bottom of s.th. biti pravi vzrok česa
    the bottom of the business bistvo stvari
    to be embarked in the same bottom imeti isto usodo, udeležiti se iste stvari
    to go to the bottom potopiti se, utoniti
    from the bottom of one's heart z dna srca
    to knock the bottom out of dokazati neresnico, ovreči, podminirati
    bottom leather podplat
    to get down to rock bottom priti stvari do dna
    to send to the bottom potopiti
    to touch bottom nasesti; figurativno zaiti v hude težave
    to venture all in one bottom staviti vse na eno kocko
    bottom up! izpij do dna!, eks!
    at the bottom of the street na koncu ulice
  • caposaldo m (pl. capisaldi)

    1. orientacijska točka

    2. voj. utrjena postojanka

    3. pren. temelj, temeljna točka, osnova (zlasti pl.):
    i capisaldi di una dottrina temelji nekega nauka
  • cardine m

    1. tečaj

    2. pren. osnova, temelj
  • chaise [šɛz] féminin stol; technique osnova, temelj, ogredje

    chaise cannée, paillée, rembourrée, pliante trstni, slamnat (spleten), oblazinjen, zložljiv stol
    chaise à bascule gugalni stol
    chaise à dos naslanjač
    chaise longue ležalni stol
    chaise de dactylo stol pri pisalnem stroju
    chaise de malades bolniški stol
    chaise percée nočni stol (prenosno stranišče za bolnika)
    chaise à porteurs nosilnica
    chaise de poste poštna kočija
    chaise roulante, à roulettes stol na kolesih
    chaise à vis vrtljiv stol
    être assis, se trouver entre deux chaises (figuré) (ob)sedeti, biti med dvema stoloma
    mener une vie de bâton de chaise živeti neredno, razuzdano življenje
  • cōgitātiō -ōnis, f (cōgitō1) mišljenje, in to

    1. abstr. mišljenje kot duševno dejanje, premišljanje, razmišljanje, preudarjanje: dicebas speciem dei percipit cogitatione, non sensu Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest, cogitatione tantum et mente complectimur Ci. povzemamo z mišljenjem, razumevamo kot pojem; pogosto: aliquid cogitatione complecti, comprehendere ali intellegere Ci. zamisliti (zamišljati) si kaj, domisliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, toda: cogitatione complecti aliquem absentem Ci. v mislih objeti... odsotnega; ea, quae cogitatione depingimus Ci. podoba v naši domišljiji, ad hanc causam non sine aliqua spe et cogitatione venerunt Ci. brez... premisleka, cogitationem de aliqua re suscipere Ci. začeti premišljati o čem, ad patriam liberandam omni ferebatur cogitatione N. vse misli so mu bile obrnjene na osvoboditev (rešitev) domovine; z objektnim gen. = misel na kaj, preudarjanje glede česa: c. timoris praeteriti Ci., cogitationem habere alicuius rei Ci. misliti na kaj, c. belli C., L., periculi Cu., ipsā cogitatione suscepti muneris fatigor Q.; redkeje misel v pomenu misel (na kaj) z odvisnim vprašanjem: subit cogitatio animum, qui belli casus... sit L., ali z ACI: Sen. ph., c. animum subit... indignum esse... saevire L., sedet illa cogitatio, quosdam fore, qui... Q.

    2. met. konkr. misel (= to, kar se misli), pomisel, predstava, mnenje; v sg.: Cels., Cu., Plin., Q., inanis c. Ci., quaero a vobis, num ullam cogitationem habuisse videantur ii, qui... Ci.; pogosteje v pl.: liberae sunt enim nostrae cogitationes Ci., mandare litteris cogitationes suas Ci., intimae cogitationes Ci., omnes curas et cogitationes in rem publicam conferre Ci., suas omnes cogitationes in rem tam humilem... abicere Ci., haec contentio occupaverat cogitationes hominum L. pozornost, stultae cogitationes barbarorum Hirt., c. inanes Ci., Q., tristes Cels., variae, vanae Cu., simplices T.; occ. zamisel, namera, namen, nakana, načrt, osnova: c. accusationis Ci., rerum novarum Ci., T., obstabat eius cogitationibus nemo praeter Milonem Ci., minor cogitatio intervenit maiori (postranski načrt, glavni načrt) L., magnae cogitationis manifestus T. ki ima očitno v mislih velik načrt, vix a tam praecipite cogitatione revocatus Suet.

    3. (do)miselnost, domišljija: ratio, cogitatio, mens Ci., Verrem ingenio et cogitatione nulla fuisse Ci.
  • conception [kənsépšən] samostalnik (of)
    pojmovanje, doumevanje; pojem, predstava; (za)misel; osnova; spočetje, zanositev, brêjenje; plod

    beyond conception nerazumljiv
    immaculate conception brezmadežno spočetje
    this passes all conception to je nepojmljivo
  • condĭtus2, abl. -ū, m (condere)

    1. osnova, ustanovitev: Ap., Iul. Val.

    2. zakrivanje, prikrivanje, zataja, zatajitev: consilia altiore conditū texit Aus. je bolje zatajil.