Franja

excūsātiō -ōnis, f (excūsāre)

1. opravičevanje, opravičilo, izgovor: Sen. ph., Petr., Plin. iun., accipietne excusationem is? Ci., turpis excusatio est et minime accipienda Ci., illa perfugia sibi sumunt ad excusationem Ci., ea vitia habent aliquid excusationis Ci. se dajo nekako opravičiti, stultitia excusationem non habet Ci. se ne da opravičiti, libenter Caesar petentibus Haeduis dat veniam excusationemque accipit C.; s subjektnim gen.: exccusatio Pompei Ci., vehementius eius excusationi obstiti Ci.; z objektnim gen.: excusatio inopiae Pl., peccati Ci., criminis Q., quietis et securitatis T.

2. opravičevalni razlog, izgovarjanje (izgovor) s čim: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., aetatis Ci., C., oculorum Ci., tegere consensionem improborum excusatione amicitiae Ci. s prijateljstvom opravičevati, Sappho … dat tibi iustam excusationem Ci. ti ponuja … , nullae istae excusationes sunt Ci., excusatione uti temporis ali valetudinis Ci. izgovarjati se s slabimi časi, z bolehnostjo, tolle igitur istas excusationes Sen. ph., excusationes allegare Ulp. (Dig.)

3. occ.
a) odmet, odklon(itev) česa: quodsi excusationem Ser. Sulpicii … legationis obeundae recordari volueritis Ci.
b) oproščenost od česa: excusatio a tutela ali tutelarum Ulp. (Dig.)

excuse² [ikskjú:s] samostalnik
opravičilo, oproščenje, spregled

in excuse of kot opravičilo
to make (ali offer) an excuse opravičiti, opravičevati se
it admits of no excuse je neopravičljivo
a lame (ali poor) excuse slabo opravičilo
there's no excuse for it neopravičljivo je

excuse [ɛksküz] féminin opravičilo, opravičevanje; izgovor

faites excuse (populaire) oprostite!
apporter, alléguer, donner une excuse navesti opravičilo
avoir toujours une excuse toute prête imeti vedno opravičilo, izgovor pri roki
faire, présenter ses excuses à quelqu'un opravičiti se komu, pri kom
prendre quelque chose pour excuse izgovarjati se na kaj, s čim
une faute sans excuse neoprostljiva napaka
on peut dire pour son excuse v njegovo opravičilo lahko rečemo
apporter un mot d'excuse au professeur prinesti opravičilo profesorju

expūrgātiō, -ōnis, f (expūrgāre) opravičilo, izgovor: Pl.

giustificazione f opravičevanje, opravičenost, opravičilo; upravičenost, utemeljitev:
la giustificazione di un'assenza opravičilo za odsotnost
produrre documenti a giustificazione delle spese sostenute predložiti potrdila za izdatke
riconoscere valida una giustificazione sprejeti opravičilo
dico questo a mia giustificazione to pravim v svoje opravičilo

iertáre -ări f

1. odpuščanje

2. opravičilo

ìspričnica ž (šolsko pismeno) opravičilo

ȉsprika ž
1. pretveza, izgovor: tu vazda ima nekih isprika; iskoristiti svaku -u
2. opravičilo: pijanost nije nikakva isprika za zločin

iustificātiō -ōnis, f (iūstificāre) = gr. δικαίωσις upravičevanje, opravičevanje, opravičilo, opravičba: Eccl.

izvinjénje s opravičilo: molim za izvinjenje prosim za zamero, prosim, ne zamerite

justificáre -ări f opravičilo, utemeljitev

justification [džʌstfikéišən] samostalnik
opravičilo, zagovor
tisk justiranje

in justification of v opravičilo
with justification s polno pravico

justification [-sjɔ̃] féminin opravičilo, zagovor; dokaz(ovanje)

fournir des justifications opravičiti se; typographie dolžina tiskane vrstice, tiskana vrstica; ureditev dolžine vrstice

latebra (pri pesnikih tudi latébra) -ae, f, večinoma v pl. (latēre)

1. skrivališče, zakótje, zakót(ek), skrivno zavetišče, zatočišče: latebra teli V. mesto v telesu, kjer tiči skrita puščica, skriti prehod (= prestrel, prestrelna rana) puščice, quorum (sc. bellorum) tibi tuta latebra Lesbos erit Lucan., latebra hortorum Sen. ph., iuventus dat poenas latebrae Sil., deformis latebra Aur.; v pl.: ita probe (sc. aurum) in latebris situm est Pl., se non Ponti neque Cappadociae latebris occultare Ci., latebris aut saltibus se eripere C., Argolicae l. V., curvis frustra defensa latebris vipera V., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., cavas uteri temptare latebras V. trebušno votlino, notranjost trebušne votline, latebrae animae, pectus V. skrivno bivališče duše, prsi, hae latebrae dulces et … amoenae H. ločenost, samotnost, samota, l. ferarum L., O., commutare latebras Suet.; pren.: adhibuit etiam (v govoru) latebram obscuritatis Ci., cum in animis hominum tantae latebrae sint Ci. skrite misli, repetunt caecis obscura latebris verba datae sortis secum O. zaradi skritega pomena nejasne besede, latebra scribendi Gell. nejasna pisava = nejasen (skrivnosten) stil pisanja (razumljiv le posvečencem).

2. meton. (abstr.) skritost: in quibus (sc. balneis publicis) non invenio quae latebra togatis hominibus esse posset Ci. kako bi mogli skriti biti (ostati) ljudje, ki nosijo togo, defectus solis latebraeque lunae Lucr. lunin mrk, latebra imminens exitium differebat T.

3. metaf.
a) skrivališče, zakótje, zakót(ek), zavetje, zavetišče: cum illa coniuratio ex latebris atque ex tenebris erupisset palamque armata volitaret Ci., iocularia et latebras omisit Suet., morum tristium latebrae Amm.
b) (za)kritje, krinka, zagrinjalo, pretveza, izgovor, opravičilo, opravičba, opravičevanje, pripomoček, izhod, „zadnja vrata“: latebra mendacii Ci. fr., latebram habere Ci., latebram quaerere periurio Ci., te mirificam in latebram coniecisti (pri pogovoru o sporni zadevi) Ci., eo mirandum est magis nullam ne in tabellae quidem latebra fuisse absconditam malevolentiam, quae te impugnare auderet Ci. ep. da si niti pod krinko glasovanja noben zlovoljni glas ni drznil skrivaj napasti te, latebras vitiis nox dabit ipsa tuis O., quos sacramenti metus ad huiusmodi latebras compulisset Suet.

opravdánje s
1. opravičilo
2. upravičenost: takvi su glasovi bez -a

ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.

plea [pli:] samostalnik
izgovor, opravičilo; prošnja (for)
pravno obramba, zagovor, ugovor, priziv, pledoaje

pravno to put in a plea; ali to make a plea vložiti priziv
pravno plea of guilty priznanje krivde
on (ali under) the plea of (that) kot izgovor za (da)

pūrgātiō -ōnis, f (pūrgāre)

1.
a) čiščenje, trebljenje, iztrebljanje: cloacarum Traianus ap. Plin. iun.; alvi Ci., v stiku tudi samo purgatio Ca., Ci., Cels. odvajanje, izločanje, driska, „črevočiščenje“, menstrua Plin. mesečno čiščenje (žensk), mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija.
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: ferri Th. Prisc.

2. meton. purgationes čistila, odvajalna sredstva, odvajala, dristíla: gravissime aegrotasti, inedia et purgationibus et vi ipsius morbi consumptus es Ci. ep.

3. metaf.
a) opravičevanje, opravičenje, opravičilo, opravičba: peccati Ter., ignoratio purgatio debet videri Ci.
b) popravek, pojasnilo: decreti cuiuspiam Gell.
c) nabožno, versko očiščevanje, sprava: Fest., caedis Plin.

satisfactiō -ōnis, f (satisfacere) zadoščenje, zadostilo, od tod

1. zadovoljitev (upnika), zadostitev (upniku) z dano varščino (jamčevino), z danim poroštvom: PETR. idr., satisfactio pro solutione est ULP. (DIG.).

2. occ.
a) opravičilo, opravičevanje, prošnja za odpuščanje: ne aliquid satisfactio levitatis habere videatur CI. EP., satisfactionem ex nulla conscientia de culpa proponere decrevi S., Caesar Ubiorum satisfactionem accipit C.
b) zadostilo s kaznijo, kazen, pokora: ICTI. idr., luitur ... homicidium certo armentorum ac pecorum numero recipitque satisfactionem universe domus T.; metaf. o živalih: plenum querela guttur saevique rostro ictus, mox in satisfactionem exosculatio PLIN. (o golobih).

scusa f

1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!

2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki