Franja

étrésillonner [-zijɔne] verbe transitif opreti, podpreti (z oporami)

fulciō -īre, fulsi, fultum (iz *fulc-sī, *fulc-tum; prim. lat. fulcrum)

1. podpreti, opreti, pokonci držati: Pl., Pr., Lucan., Mart., Iuv., Sil., Stat. idr. f. porticum Ci., vitis, nisi fulta est fertur ad terram Ci., Atlas, caelum qui vertice fulcit V. nosi, caput fultum Pallantis V. naslonjena, pravis fultus male talis H. stoječ na … ; z gr. acc.: iuvencus latus molli fultus hyacintho V. z bokom oprt na … = ležeč na …

2. occ.
a) pritrditi, zaščititi, zavarovati: fultos emuniit obice postes V., ianuam serā f. O., parma fulta metallo Stat.
b) utreti, stopati po: pedibus fulcire pruinas Pr.
c) (z jedjo ali pijačo) okrepčati, osvežiti: omnia debet … fulcire cibus Lucr., cibis fulta Col., f. stomachum frequenti cibo Sen. ph., vino venas cadentes Sen. ph., infantem cibis Arn.

3. metaf. podpreti, podkrepiti, vzdržati, ne pustiti propasti ali da kaj propade: amicum Ci., equitem Romanum fulsit re, fide Ci., f. imperium Ci., cum labentem et prope cadentem rem publ. fulcire cuperetis Ci., horum consulum ruinas vestra virtute fulsistis Ci., Thermum litteris f. (namreč v mišljenju) Ci., f. salutem Lucr., totis viribus fulta acies L. na vso vojno moč oprt(a), serie genus f. Pr. rod razmnožiti, f. urbem libidine Iuv., Antiopa, aerumnis cor (gr. acc.) fulta Pers. s srcem, utopljenim v bridkosti, fultus praesidio domestico Iust., fiduciā fultus Amm.

Opomba: Pf. fulcīvī: Prisc. (neizpričano); pt. pf. fulcītus: Cael.

lean^*4 [li:n]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se; opirati se, nasloniti se (on na)
figurativno zanašati se (on na)
figurativno nagibati se k čemu, dajati prednost čemu (to, towards)
biti prislonjen, sloneti (against)

2. prehodni glagol
nagniti, nasloniti (against ob, na)
opreti, podpreti (on, upon)

pogovorno to lean over backward(s) zelo se potruditi

naslòniti nàslonīm (se)
1. nasloniti (se): nasloniti pušku na grudobran; nasloniti se leđima uza zid, na zid
2. opreti (se): nasloniti se na zakon
3. pritisniti: ona nasloni svoje lice na njegovo

odàprijeti òdaprēm (ijek.), odàprēti òdaprēm (ek.) (se)
1. odpreti (se): odaprijeti vrata
2. opreti (se): odaprijeti se na štap

odùprijeti òduprēm (ijek.), odùprēti òduprēm (ek.) (se)
1. upreti (se): narod se odupro fašističkom nasilju
2. opreti (se): oduprijeti se o štap

osnòvati òsnujēm
I.
1. ustanoviti: osnovati lovačko društvo
2. nasnovati: mnogo je osnovao, ne znam hoće li moći sve potkati
3. zgraditi, opreti: na ovoj pretpostavci osnovao sam svoju tezu
II. osnovati se ustanoviti se

osòviti òsovīm
1. postaviti (na noge, pokonci): stara Grčka je osovila Evropu na podvige; on se osovio na svoje noge
2. osamosvojiti: kad sam htjela da se osovim, kad sam počela prodavati duhan, onda su digli hajku
3. opreti: rukom se osovio o sto
4. vzdigniti: svi ste se osovili na mene

rest² [rest] neprehodni glagol
mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
prehodni glagol
pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
upreti (pogled) na, v

to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
to rest from toil odpočiti si od težkega dela
I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
are you rested? si se odpočil?
it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
to let a quarrel rest pokopati prepir
the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem

rezemá rezém vt./vr. naslanjati (se), nasloniti (se), prisloniti (se), podpirati (se), podpreti (se), opirati (se), opreti (se)

statūminō -āre (statūmen) s podstavo (oporo, osnovo, podlago, podporo, temeljem, podstavkom, podzid(k)om, podzidjem) utrditi (utrjati, utrjevati), podpreti (podpirati), opreti (opirati): vineam Plin., statuminetur saxo Vitr. podlaga se naredi iz kamenja.

stützen podpirati, podpreti; opirati, opreti; sich stützen auf naslanjati se na, opirati se na; gestützt werden von biti oprt na

super-argūmentor -ārī (super in argūmentārī) svoj dokaz na kaj opreti (opirati), poleg tega dokazati (dokazovati): Tert.

unterfangen^* Baukunst, Architektur podzidati, podzidavati, opirati, opreti; sich unterfangen lotiti se (težke naloge); (predrzno) si dovoliti

опе́рти опру́ док., opréti oprèm dov.

annītor (adnītor) -nītī -nīsus in -nīxus sum

1. opreti (opirati) se na kaj, nasloniti (naslanjati) se na kaj: ad aliquod tamquam adminiculum Ci.; nav. z dat.: cubito adnixa, longis adnixi hastis, hasta adnixa columnae V., Latona oleae adnixa T.

2. pren. naprezati se, (po)truditi se, prizadevati si; abs.: adniti maxime, paulum, porro L., adnitente Crasso S., adnitemini mecum S., quem petit et summis adnixus viribus urguet V.; s praep.: de triumpho Ci. ep., non temere pro ullo aeque L., adversus eam actionem summa ope L., ad ea patranda summo studio S., ad obtinendum hesternum decus L.; z acc. neutr. pron.: patres hoc idem de intercessoribus adnisi L., quod ego... annitar Plin. iun.; s kakim subst. pri gerundivu: in concordia annitenda Gell. pri prizadevanju ustvariti slogo; pri poznih piscih z acc. kakega subst. sploh: gloriam deluctationis annixa M.; s finalnim stavkom: quo mihi acrius adnitendum est, uti neque vos capiamini et illi frustra sint S., quod adnisurus pro se quisque sit, ut parentium expleat desiderium L., patres adnisos (esse), ne plebi aditus ad magnos honores esset L.; z inf.: plebs latoribus legum tribunatum continuare adnisa est L., etiam mediis patrum adnitentibus retinere morem T.

arc-bouter, s' [arbute] opreti se, upreti se (v)

arc-bouter contre mur opreti se na zid

auflegen

1. položiti, polagati (na), dati na, (stützen) opreti na, das Autodach: nasaditi

2. (aufbürden, auferlegen, aufs Feuer legen) naložiti, nalagati

3. den Hörer: odložiti, položiti

4. ein Buch, eine Anleihe: izdati, ein Buch: natisniti

5. ein Erzeugnis: začeti serijsko proizvodnjo (česa)

6. zur offentlichen Einsicht, Pläne: razgrniti, Listen: dati na vpogled Schminke auflegen našminkati se; eine Platte auflegen dati ploščo na gramofon

aufstemmen

1. (öffnen) odpreti (s silo, z izbijačem)

2. (aufstützen) opreti se (auf na)

3. sich aufstemmen upirati se

basieren temeljiti (auf na); figurativ opirati, opreti na