Franja

cígla ž (srvn. ziegel, lat. tegula) opeka: strojna, mašinska cigla; šamotna, vatrostalna, šuplja cigla, patos od -e opečna tla

ciglènica ž dial. opeka, kos opeke: bacati -e na koga

cōtto

A) agg.

1. kuhan; pečen; žgan:
cadere come una pera cotta pren. pasti kot zrela hruška; pustiti se naivno ogoljufati, prevarati
chi la vuol cotta e chi cruda pren. kolikor ljudi, toliko čudi; vsakdo po svoje misli
farne di cotte e di crude pren. hudih skuhati
innamorato cotto noro zaljubljen, zatreskan

2. ožgan

3. pren. izčrpan, onemogel

B) m

1. kar se kuha; kuhana jed

2. opeka; žgana glina

crèpulja ž (ijek., ek.)
1. velika lončena pokrovka, s katero pokrijejo hleb, ko se peče
2. opeka, strešna opeka: bolesniku griju, greju cigle i crepulje
3. lula crepulja lončena pipa

ladrillo moški spol opeka

ladrillo cocido žgana opeka
ladrillo crudo, ladrillo sin cocer nežgana opeka
ladrillo de chocolate debela tablica čokolade
ladrillo refractario šamotna opeka, pečna opeka
cocer ladrillos žgati opeko

later -eris, m (prim. gr. πλίνϑος žgani kamen, opeka) opeka, žgani kamen, poseb. sušen na soncu (naspr. testa): later aut caementum Ci., parietes ex lateribus extruere C., l. quadratus (kolekt.) Varr. fr., l. coctilis Varr. ali l. coctus Cu., Vitr., Mart., Iust. ali l. testaceus Vitr. žgana opeka, žgani kamen, naspr. l. crudus Vitr., Cu. nežgana opeka, lateres coquere Vitr. žgati, lateres ducere Vitr. ali fingere Plin. delati; preg.: laterem lavare Ter. = „metati bob ob steno“, zastonj se truditi; metaf.: l. argenteus, aureus Varr. fr., Plin. srebrna, zlata šibika.

laterculus -ī, m (demin. later)

1. opečica, opeka, žgani kamen: Col., Amm., coctiles, crudi laterculi Plin.; sg. kolekt. = opeka, opečje: hanc insuper contignationem … laterculo (v večini rokopisov: latericulo) astruxerunt C., murus instructus laterculo coctili Cu.

2. metaf. (zaradi podobnosti)
a) nekakšno pecivo, mlinec, mlinci: Ca., Pl.
b) računska ploščica, računska mizica (= abacus, gr. πλινϑεῖον): Hier.

laterizio

A) agg. (m pl. -zi) opekast, opečnat, opekarski:
industria laterizia opekarska industrija, opekarstvo

B) m (pl. -zi) opeka

luknják m opeka, cigla sa manjim, gušćim rupama

mattone

A) m

1. opeka, zidak:
mattone refrattario šamotna opeka

2. pren. breme; ekst. tečnež; dolgočasnež; nadlega, dolgčas:
che mattone il film! kakšen dolgčas je bil film!

B) agg. invar. opečnato rdeč

màtūn -úna m (it. mattone) dial. opeka, zidak

Mauerziegel, der, opeka, (opečni) zidak

ográjnik m opeka, cigla za ograde

smérnik m
1. šumarska sprava
2. opeka
3. žmigavac, smjerokaz, smerokaz
4. jedinični vektor

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

tȉgla ž, rod. mn. tȉgālā ž (n. Ziegel, lat.) opeka

tȉkula ž (ben. ticola) dial. opeka

tile¹ [táil] samostalnik
(strešna) opeka; pečnica, ploščica iz emajla, kahlica; plošča iz opeke (za oblaganje poda itd.)
pogovorno cilinder (pokrivalo)

Dutch tiles pobarvana opeka
to be (out) (up)on the tiles sleng zanikrno, razuzdano živeti
he has a tile loose sleng on je malo trčen (prismojen), pri njem v glavi ni vse v redu

tlákovec -vca m opeka, cigla za plačnik, trotoar: opečni tlakovec

tuile [tɥil] féminin (strešna) opeka; familier neprijetno presenečenje, nesreča, smola

tuile ronde žlebnik, žlebnjak
toit masculin de tuiles streha iz opek
ça, c'est une tuile! to je smola!
cette maladie, quelle tuile! ta bolezen, kakšna katastrofa!
recevoir une tuile (familier, figuré) dobiti eno po glavi
tuile faîtière slemenjak