-
tergiversātor -ōris, m (tergiversārī) zavračalec, obotavljavec, obotavljač, omahovalec, omahljivec, izgovarjalec, izmikač: Arn., non enim Lucilium … legistis, qui tergiversatorem bovinatorem dicit? Gell.
-
totterer [tɔ́tərɔ] samostalnik
kdor se opoteka (se maje)
figurativno omahljivec, obotavljalec
-
trimpellino m (f -na) pog. toskansko omahljivec, omahljivka; neodločnež
-
tùtilo
1. m omahljivec, nestanovitnež: tutilo, žalosna ti majka, ti si nezavisan kao plaćenik
2. prisl. tu i tutilo kot da se ni nič zgodilo; otišao, pa tu i tutilo; eto tako držimo govore na zborovima, ispričamo se, izlarmamo, pa tu i tutilo; to je uradio, pa tu i tutilo to je naredil, pa nič!
-
veleta ženski spol vetrnica; petelin na strehi; omahljivec, vetrnjak
cabeza de veleta (fig) vetrnjak, frfra
-
waverer [wéivərə] samostalnik
oseba, ki se opoteka, se maje
figurativno omahljivec, neodločnež, cincar
-
wobbler [wɔ́blə] samostalnik
neodločen človek, omahljivec, obotavljalec, nestanovitnež
-
Zauderer, der, (-s, -) omahljivec
-
Schaukler, der, (-s, -) politik omahljivec
-
vrdalàma m
1. kdor se izmika delu, dolžnosti, zmuznè, zabušant
2. neiskren, nezanesljiv omahljivec: to je demagog i vrdalama
-
δί-ψῡχος 2 (ψυχή) kdor ima razdeljeno ali razdvojeno srce, dvomeč, neodločen, omahljiv; subst. ὁ omahljivec NT.
-
безвольный brezvoljen, brez volje, neodločen;
б. человек omahljivec
-
перемётный za obešanje (čez rame, sedlo);
сума перемётная omahljivec, vetrnjak