Franja

chic moški spol francosko eleganca, nošnja po modi; dober okus; eleganten, okusen

concinnus 3, adv. -ē,

1. pravilno spojen, umetniško dovršen, zato prikupen, ličen, lep, fin, eleganten: sat concinna est facie Pl., c. tectorium Ci., helluo Ci. eleganten, po modi oblečen, Samos H. lični, oculi Fr.

2. occ.
a) (o govoru, pesmi, verzu, tudi o osebi) umetniško grajen (sestavljen, dovršen), zaokrožen, skladen, umerjen, ubran, someren, primeren, okusen, všečen (po obliki): oratio, sententiae Ci., poëma facit ita concinnum, ita elegans, ut … Ci., versus paulo concinnior H., alii in eadem ieiunitate concinniores Ci. očitajo skladnejšo obliko, concinnus in brevitate respondendi N. jedrnat v odgovorih, concinne loqui Varr., sunt enim concinne distributa Ci., rogare coepit blande et concinne Ci. prav vljudno, fino.
b) (o slikarju) prikupen, všečen (v svojem slikarskem izrazu): Nicophanes elegans et concinnus Plin.

3.
a) primeren, priležen, ustrezen: age, age, ut tibi maxime concinnum est Pl. kakor ti najbolj ustreza.
b) (o osebah) vdan, ugodljiv, ljubezniv: concinnus amicis H., simul ipsa viris Venus ut concinnior esset Lucr.

condiō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. začiniti (začinjati), zabeliti, okusno pripraviti (pripravljati); abs.: cum condiunt, non condimentis condiunt, sed strigibus Pl.; z obj. v acc.: Col., Plin., Icti., cenam, escas Pl., fungos, helvellas, herbas Ci. ep., epulas labore … c. Ci.; v pass.: ne male conditum ius apponatur H.; occ.
a) da(ja)ti kaj v vino, v kis idr., vkuha(va)ti, vložiti (vlagati): Varr., Plin., oleas albas Ca., corna, lactucam Col.
b) z dišavnicami pripraviti (pripravljati), (o)dišaviti: unguenta Ci.
c) (na)maziliti: mortuos Aegyptii condiunt Ci.

2. pren.
a) bolj ugodno (všečno) narediti (delati), priljubiti (priljubljati) komu kaj, (o)krasiti: orationem Ci., gratia verborum Q., summum bonum Sen. ph.
b) (u)blažiti, (o)lajšati : vitia studio quodam atque artificio malitiae Ci., tristitiam temporum hilaritate Ci. ep., comitate condita gravitas Ci., c. aliquid naturā asperum voluptatibus Q. — Od tod

1. adj. pt. pf. condītus 3 začinjen =
a) dišaven, okusen: sapor vini Col., conditiora facit haec … venatio Ci.; adv. v komp. condītius: Aug.
b) pren. okusen, ugoden, všečen, prijeten, zanimiv, mikaven, mičen, ličen, okrašen: sermo bene coctus et c. Luc. in Ci. ep., oratio nimium condita Q., oratio lepore … conditior Ci.; (o govorniku): nemo urbanitate, nemo lepore, nemo suavitate conditior Ci.

2. subst. pt. pf. condītum -ī, n z medom in poprom začinjeno vino, dišavno vino: Plin., Lamp.

Opomba: Kontr. impf. condībam: Fulg.

dainty¹ [déinti] pridevnik (daintily prislov)
izbirčen, sladkosneden; okusen; negovan, eleganten; rahločuten

to make dainty obirati se
dainty bits slaščice, delikatese

délicat, e [delika, t] adjectif (jed) okusen, slasten, izvrsten; lep, eleganten, dražesten; rahločuten, nežen; mehek; kočljiv; zahteven, izbirčen; težaven, neprijeten, mučen; (spanje, zdravje) rahel, slaboten; občutljiv; takten, obziren; vesten

affaire féminin délicate kočljiva zadeva
conscience féminin délicate tankočutna vest
fleur féminin délicate nežna, občutljiva cvetlica
geste masculin délicat vljudna, pozorna gesta
mets masculin délicat slastna jed
point délicat masculin občutljiva točka
santé féminin délicate rahlo zdravje
faire le délicat biti izbirčen

delicate [délikit] pridevnik (delicately prislov)
okusen, slasten; nežen, občutljiv; rahel; rahločuten, takten, skromen; prefinjen, izbirčen; oprezen
figurativno kočljiv

in a delicate condition noseča

delicious [dilíšəs] pridevnik (deliciously prislov)
slasten, okusen; prijeten; sijajen, ljubek

dinky [díŋki] pridevnik
pogovorno čeden, eleganten, ličen, okusen

dressy [drési] pridevnik (dressily prislov)
moden, eleganten, ličen, okusen, moderen

edūlis -e (edere) užiten, okusen: capreae non semper edules H.; subst. edūlia -ium, n jedi, jestvine: Afr. fr., Varr. ap. Non., Suet., Ap.

ēlegans -antis (adj. pt. pr. glag. *ēlegāre, soobl. = ēligere; prim. prōflīgāre in prōflīgere) „izbirajoč“, od tod

1. razkošen, mehkužen: Pl., Ter.

2. odbran, dostojen, eleganten, gosposki, okusen, zal, uglajen, krasen, lep, umeten;
a) (o osebah): Val. Max., Vell., Plin., egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., acuti sunt, elegantes, faceti, breves Ci., elegantissimus omnium philosophorum et eruditissimus Ci., homo in dicendo elegans Ci., homo in omni iudicio elegantissimus Ci. ep. mož vsestransko uglajenega okusa, multo poëta elegantissimus N., elegans, non magnificus erat N.; subst. masc.: qui se elegantīs dici volunt Ci. olikani ljudje.
b) (o stvareh): Plin., nihil videtur mundius nec magis compositum quicquam nec magis elegans Ter., Silanionis opus tam elegans populus potius haberet quam homo elegantissimus, Verres Ci., a necessariis ad elegantiora artificia defluximus Ci., perspicitis hoc genus quam sit facetum, quam elegans, quam oratorium Ci., illam ironiam facetam et elegantem puto Ci., artes elegantes et ingenuae Ci., a te elegantiora desidero Ci., elegantioris quam militaris artis L., elegans temperamentum T., elegantissima scripta Terentii Q.

3. adv. ēleganter: Plin., quiete et pure atque eleganter actae aetatis Ci., adulescentia eleganter traducta Ci. dostojno, eleganter acta vita L. vzgledno, vzorno, elegantissime Latine loqui Ci. krasno, lepo, psallere et saltare elegantius quam necesse est S. okusneje, umetelnejše, elegantius aut iustius fieri L.

elegant [éligənt]

1. pridevnik (elegantly prislov)
ličen, okusen, prefinjen, eleganten

2. samostalnik
elegan

élégant, e [elegɑ̃, t] adjectif eleganten, okusen, fin, odličen; masculin gizdalin; féminin modna dama

mensonge masculin peu élégant nelepa laž

exquisite¹ [ékskwizit] pridevnik (exquisitely prislov)
odličen, izbran, okusen; preobčutljiv, natančen, oster

exquisite pain ostra bolečina

flavorous [fléivərəs] pridevnik (flavorously prislov)
okusen, dišeč

flavo(u)red [fléivəd] pridevnik
začinjen, dišeč, okusen

flavo(u)rsome [fléivəsəm] pridevnik
okusen, začinjen

florido cvetoč; okusen; bujen; pohoten

Pascua Florida velika noč

geschmackig okusen

geschmackvoll okusen (tudi figurativ)