Franja

barrier [bǽriə]

1. samostalnik (to)
ovira; ograja; pregrada; zagraja; zapornica

2. prehodni glagol (off, in)
ograditi, zagraditi

Befriedung, die, pomiritev, umiritev, pacifikacija; (Umzäunung) ograja

Brüstung, die, Baukunst, Architektur doprsni zid, zidec, parapet, balustrada, auf einer Brücke: ograja

cancellī -ōrum, m (demin. cancer¹)

1. omrežje, mreža, okrižje, ograja, pregrada, ograje, pregrade: Col., Icti., cancelli scenici Varr., cancellis primos inseruisse pedes (v gledališču) O., tantus ex fori (iz sodišča) cancellis plausus excitatus Ci., c. fenestrarum Aug.; o mrežasti slonji koži: Plin. Sg. cancellus: Ulp. (Dig.).

2. pren. meje: si extra hos cancellos egredi conabor, quos mihi ipse circumdedi Ci., certarum rerum forensibus cancellis circumscripta scientia Ci., praetori... circumdati cancelli videntur in sua provincia Ci., intra cancellos coniecti pugnare cogebantur Auct. b. Afr. na omejen prostor, cancelli severitatis Cod. Th.

cancer¹ -crī, m (iz *carcer) omrežje, mreža, okrižje, ograja: inter Orci cancros Ap., cancri dicebantur ab antiquis qui nunc per diminutionem cancelli P. F.

carcer -eris, m (iz gr.κάρκαρον; prim. lat. cancer, cancellī)

1. ograja, pregraja, pregrada na dirkališču; v sg.: Enn. ap. Ci., Tib., ruunt effusi carcere currus V., carcere pronus uterque emicat O.; pogosteje (v prozi vedno) v pl.: Corn., Lucr. idr., e carceribus exire Varr., Ci., carceres eo anno in circo primum statuti L., cum carceribus sese effundere quadrigae V., carceribus missos rapit ungula currus H., tempore qui longo steterit,... inter carceribus missos ultimus ibit equus O.; od tod pren. (aliteracija): nemini fortuna currum e carcere intimo missum labi inoffensum per aecor (= aequor) candidum ad calcem sivit Varr., ut cum aequalibus possis, quibuscum tamquam e carceribus emissus sis, cum eisdem ad calcem, ut dicitur, pervenire Ci., ad carceres a calce revocari Ci. življenje znova pričeti.

2. occ. ječa, zapor, temnica: Pl., Lucr., Cu., T. idr., ianitor carceris Ci., in carcerem ducere, condere, includere Ci., carcere includere L., in carcere includi Ci., abripi a tribunali et in carcerem conici iubet Ci., carcerem vindicem nefariorum scelerum maiores nostri esse voluerunt Ci., carcer ille, quae lautumiae vocantur Ci.; Aeolus... ventos... vinclis et carcere frenat V., clauserat Hippotades aeterno carcere ventos O.; pren. (po orfejskih in platonskih nazorih je telo ječa duše): Sen. ph., Arn., clausae vitae (= duše) tenebris et carcere caeco V., qui e corporum vinculis tamquam e carcere evolaverunt Ci.; met.
a) v ječi zaprti zločinci, jetniki, zaporniki: in me carcerem effudistis Ci.
b) (kot psovka) malopridnež, lopov: Ter., carcer vix carcere dignus Luc. ap. Don.

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.

cerca ženski spol ograda, ograja, plot, živa meja

cerrado moški spol zaprtje, ograditev, ograja

oler a cerrado dišati po plesnobi

chiōstra f knjižno ograja; vrsta, niz:
la chiostra delle Alpi venec Alp
la chiostra dei denti zobje

chiudēnda f

1. ograja, plot

2. spustna vrata, rolo, rebrača

cōnsaepiō -īre -saepsī -saeptum ograditi (ograjevati), s plotom (ograjo) obda(ja)ti: bustum Suet. Sicer le pt. pf. cōnsaeptus 3 ograjen, s plotom (ograjo) obdan: Ap., ager Ci., locus saxo consaeptus, locus cratibus pluteisque consaeptus L.; pren. omrežen, zasačen: teneor consaepta, undique venor (pass.) Enn. ap. Non. — Od tod subst. cōnsaeptum (star. cōnsīptum Enn. fr.) -ī, n ograja, ograda, zagrada, zagaj: Varr., Col., Ap., ea legio linteata ab integumento consaepti, in quo sacrata nobilitas erat, appellata est L.; pren.: consaepto (z mejami) fori terminare ingenium suum Q., intra consaeptum aliquid custodire Ap.

corrido moški spol ograja

corridos pl zaostala plačila; Či ljudska pesem, romanca; Am pesem s spremljavo kitare

corte ženski spol (kraljevi) dvor; vrhovno sodišče; dvorjenje; ograja, plot, tamar

corte celestial nebeško kraljestvo
corte o cortijo eden ali drug, eden od dveh
corte de honor družice (pri poroki)
Corte Suprema (Corte de Casación) vrhovno sodišče v Madridu
en la Corte na dvoru, v prestolnici, v Madridu
hacer la corte (a) dvoriti
ir a la corte, y no ver el rey (fig) ne izkoristiti ugodne priložnosti
cortes pl državni stanovi; državni (deželni) zbor; zbor senatorjev in poslancev (v Španiji)

dehesa ženski spol plot, ograja; pašnik; log

Einfriedigung, die, ograditev, ograja

Einfriedung, die, ograja; ograditev

Einzäunung, die, (-, -en) ograja; ograditev, zamejitev

encerradura ženski spol ograja; ječa; zapora

enclosure [inklóužə] samostalnik
ograja, plot; ograjen prostor; priloga

to send as enclosure poslati kot prilogo, kot vzorec brez vrednosti
Enclosure Act zakon, po katerem postane občinsko zemljišče zasebno