Franja

cohors (tudi cōrs in chōrs) -hortis, f

1. ograjen prostor, ograda, obor, dvor(išče); obl. cohors: abstulerat multas illa (volpes) cohortis aves O.; obl. cors: Col., villam in Tiburti habes, cortem in Palatio Glaucia ap. Ci. (De orat. II, 263); obl. chors: Varr. ap. Non., Vitr., Vop., Aug., non chortis aves, non ova supersunt Mart.

2. met. (skoraj le v obl. cohors)
a) dvor = spremstvo: coh. regia L., reginae cohors ad terram defluxit equis V.; za cesarjev cesarja obdajajoči dvorjani: coh. amicorum Sute.; tudi pri tujih vladarjih: coh. amicorum ali nobilium Cu. Poseb. cohors praetōria α) vojaško spremstvo ali telesna straža vojskovodje: sibique eam (decimam legionem) praetoriam cohortem futuram C., cohortem praetoriam in medios hostīs inducit S., quos medios cohors praetoria disiecerat S.; iron.: cum hanc sit habiturus Catilina scortorum cohortem praetoriam Ci. β) vojaško spremstvo namestnika v provincah, deloma področni uradniki, deloma učeni možje prijatelji, ki si jih je namestnik sam izbral ali pa so prostovoljno odšli z njim iz Rima, vojaški „štab“: Ci. idr.; isto tudi cohors praetoria Ci. ali samo cohors: Cat., Tib., (Verres) edixit sese... iudicem de sua cohorte daturam Ci., tota Metelli cohors aderat Ci., studiosa c. H., laudat Brutum laudatque cohortem H.
b) voj. vojaška enota, kohorta = deseti del rim. legije, t.j. 3 manipuli ali 6 centurij: Varr., S., V., Vell., T., Cypr. (z obl. cors) idr., equitatum et cohortis optimas perdidimus Ci. ep., legatum cum sex cohortibus reliquit C., c. legionaria C.; pogosto (v naspr. z legijami) kot voj. oddelki pomožnih ali zavezniških čet: Vell., Fl., cohortes auxiliares C. ali auxiliariae Auct. b. Alx., cohortes alariae C. ali alares L., cohortes sociorum S. ali sociae T., in utrumque latus auxiliarios equites tribunis legionum et praefectis (zavezniškim načelnikom) cohortium (zavezniških) dispertiverat S., quattuor et triginta cohortes, ut nomina gentium aut species armorum forent, discretae T.; o tujih četah: cohortes Hernicorum, Samnitium L., Macedonum Cu., Celtarum Sil.; pozneje tudi o konjenici: centurio cohortis sextae equestris Plin. iun. Za cesarjev je cohors samostojna vojaško uravnana četa: novem cohortes praetoriae T. 9 pretorijanskih kohort (po 1000 mož; bilo jih je 9 do 16 v Rimu in okrog njega; prim. praetōriānī pri praetōriānus), coh. togatae T. pretorijanci, ki so izven službe nosili togo; cohortes vigilum T. požarna straža, gasilci; coh. urbanae T. mestno (rim.) redarstvo.
c) pesn. pren. vojska sploh: ducem servatricemque cohortis Inachiae Stat.
č) sploh krdelo, tolpa, množica: fratrum stipata cohors V., Amiterna c. priscique Quirites V., laeva cuncta cohors remis ventisque petivit V. vse mornarstvo = vsi mornarji, cohors Gigantum impia, laboriosa c. Ulixei H., assueta c. Satyri O., divae (Cybebes) vaga c. Cat., quid saeva fremis famulamque cohortem respectas? Stat., c. amicorum Cu., Suet., oratorum, poëtarum, sectatorum, Socratica Gell., canum Plin., una de cetera cohorte gallina Ap., c. febrium H.; v pl.: cohortes cocorum... aucupumque Varr. ap. Non.

cōnsaepiō -īre -saepsī -saeptum ograditi (ograjevati), s plotom (ograjo) obda(ja)ti: bustum Suet. Sicer le pt. pf. cōnsaeptus 3 ograjen, s plotom (ograjo) obdan: Ap., ager Ci., locus saxo consaeptus, locus cratibus pluteisque consaeptus L.; pren. omrežen, zasačen: teneor consaepta, undique venor (pass.) Enn. ap. Non. — Od tod subst. cōnsaeptum (star. cōnsīptum Enn. fr.) -ī, n ograja, ograda, zagrada, zagaj: Varr., Col., Ap., ea legio linteata ab integumento consaepti, in quo sacrata nobilitas erat, appellata est L.; pren.: consaepto (z mejami) fori terminare ingenium suum Q., intra consaeptum aliquid custodire Ap.

corral moški spol ograda; kmečki dvorec; dvorišče (za perutnino); svinjak; drvarnica; Kuba hiša na kmetih

hacer corrales šolo »špricati«

cuartel moški spol četrt; stanovanje; stanovanjska četrt (hiša); vojašnica; (vrtna) greda; štirivrstična kitica; ograda

cuartel general vojaški glavni stan
vida de cuartel kasarniško življenje
sin cuartel brez usmiljenja (milosti)
guerra sin cuartel vojna na življenje in smrt
dar cuartel (voj) prizanesti, življenje podariti
no dar cuartel nobene milosti imeti
cuarteles de invierno zimovišče

dvoríšče -a s curte; ogradă

enceinte² [ɑ̃sɛ̃t] féminin ograda; (mestno) obzidje; ograjen, zaprt prostor; več ali manj velika zaprta dvorana; del gozda, kjer je obkoljena divjad

l'enceinte du tribunal sodna dvorana
enceinte fortifiée d'une ville utrjeno mestno obzidje

encierro moški spol ograda; zapor; zakoten kraj; bikoborba hlev za bike

enclos [ɑ̃klo] masculin ograjeno zemljišče, ograda (de pierres iz kamnov)

ensenada ženski spol zaliv; ameriška španščina ograda

estacade [ɛstakad] féminin ograda, zapora iz kolov, iz lat, iz verig; marine valolom, jez v pristanišču

Freigehege, das, ograda

gárd -uri n ograja, ograda, plot
□ gard viu živa meja

Gehege, das, (-s, -), Jagd gojitveno območje, gojišče; (eingezäuntes Grundstück) obora, ograda; ins Gehege kommen hoditi v zelje

*haie [ɛ] féminin plot, seč, ograda; bariera, zapora; vrsta (ljudi), špalir; sport ovira

haie vive živa meja
course féminin de haies tek z zaprekami
(sport) sauter une haie preskočiti oviro
faire, former la haie delati špalir
une haie d'agents de police vrsta, kordon policajev

hortus -ī, m (gl. co-hors) vsak zagrajen ali kako drugače zadelan kraj, od tod

I.

1. stlat. = villa pristava: Tab. XII ap. Plin., Isid., P. F.

2. vrt, ograda: h. irriguus Varr., apricus Ci., pauper V., cultissimus O., exhaustus lectis floribus O., propinquus cubiculo L., hortum conducere Ci., hortum ipsi agricolae succidiam alteram appellant Ci., maceria horti L., hortus aedium L., rigando horto manus locare Plin. iun.; v pl. = vrtni nasadi, gaj (park): amoenitas hortorum Ci., hortis suis se occultare Ci., eas tabulas populo cum hortis legavit Ci., horti paterni Ci., horti Pompei (na griču, ki se je imenoval mons Pincius) Ci., horti Scipionis Ci., horti Epicuri (na katerih je Epikur učil v Atenah) Ci., horti Caesaris (v Rimu ob desnem Tiberinem bregu) H., Suet., cum (Cimon) compluribus locis praedia hortosque haberet N., horti pensiles Cu. viseči vrtovi, materni Sen. ph., Luculliani horti T. (gl. hortulus), privati h. T., suburbani h. Stat.

3. meton. vrtna zelenjava, povrtnina: Ca., Plin., irriguo nihil est elutius horto H. — ograjen del vinograda: Col. (IV, 18).

klávzula ž (lat. clausula) klauzula, ograda, ograničenje, pridržaj, zaporka

Koppel¹, die, (-, -n) čredinka; ograda; (Leine) povezka pasov; (Meute) trop psov; bei der Orgel: kopula; Technik sprega

lésa ž
1. ljesa, lesa, vrata od letava u ogradi: iti skozi -o
2. ljesa (za sušenje voća)
3. ograda, ispletena od pruća, tor, pleter

lōrīca -ae, f (lōrum)

1. po Varr. najprej kožnat (usnjen) naprsni oklep (naprsnik), pozneje tudi prevlečen z bronastimi luskinami; ko so se uveljavili galski, iz železnih obročkov spleteni oklepi, tudi: železna srajca, (naprsni) oklep (thorax = železna ali bronasta oprava, ki sega od vratu do mednožja = železen ali bronast oklep): V., L., Cu. idr., loricae thoracesque L. naprsniki in železni oklepi, l. lintea N., Suet. platnen (= iz več plasti platna), „prešit“ naprsnik, serta N. verižna srajca, ferrea T. železen naprsnik; libros … mutare loricis H. knjige … zamenjati z orožjem.

2. metaf.
a) doprsni zid, parapét, prsobran na zidovih, nasipih idr.: Fl., Amm., testacea Vitr., pinnae loricaeque ex cratibus attexuntur C., perpetua lorica obducta Cu., fossam loricamque contexens T.
b) ograja, ograda, plot: Amm., iam domus eorum extremam loricam perveneramus Ap.
c) omet, belež, belilo (na poslopjih): supra loricae ex calce et arena inducantur Vitr., loricae ostiorum fenestrarumque Plin.
d) trup: nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

múžljar -ja m ograda, taraba od dasaka krajnjača