Franja

enajenación ženski spol odtujitev; prodaja, odsvojitev

enajenación mental omračitev uma

Entfremdung, die, odtujitev

estrangement [istréindžmənt] samostalnik (from)
odtujitev
figurativno ohladitev

estraniazione f odtujitev, odtujenost

extrañez(a) ženski spol odtujitev, odpor; začudenje; posebnost, nenavadnost

causar extrañez(a) osupiti

înstrăináre f

1. odtujitev

2. odtujenost

otudénje s odtujitev: otudenje zemlje, kuće

vēnditiō -ōnis, f (vēndere)

1. prodaja, prodajanje (naspr. emptio): Sen. ph., Icti., Ambr. idr., mancipiorum Ci., emptio et venditio Ci., (sc. rem) venditioni exponere T. dati naprodaj, postaviti na prodajo; meton. = prodana posestva: Plin. iun.

2. occ.
a) dražba, draženje: Icti., bonorum Ci., quam ad diem proscriptiones venditionesque fiant Ci.
b) zakup, oddaja (dajanje) v zakup: Fest.

3. odsvojitev, odtujitev: Icti.

Veräußerung, die, Recht odsvojitev, odtujitev

відчу́ження -я с., odtujítev -tve s.

отчуждение n odtujitev, razlastitev

Grunderwerbssteuer, die, davek na pridobitev/odtujitev nepremičnin

aliēnātiō -ōnis, f (aliēnāre) „odtujitev“ =

1. oddaja ali prodaja kake reči drugemu: Sen. ph., Icti.; sacrorum al. Ci. oddaja rodovnih svetinj (sacra gentilicia) kakemu drugemu rodu = prenos rodovnih svetinj na drug rod; tudi oddajna pravica: alienationem nummorum (peculii) non habere Ulp. (Dig.) ne imeti pravice odda(ja)ti...

2. pren.
a) odtujenje duha = odpad, razdor, sovraštvo, odpor: repentina L., exercitūs C., patrui T., non statim (amicitiae) alienatio disiunctioque faciunda est Ci. (prijateljstvo) se ne sme takoj razdreti in razdružiti; z a(b): tua a me alienatio Ci.; z in: praecipua in (do) Vitellium alienatio per Illyricos exercitus T.
b) medic. α) alienatio mentis odsotnost duha, nezavest: Cels., Plin., Dig., alienationem mentis simulans T. (Annal. VI, 24, dvoumen zapis) blaznost; brez gen. mentis: Sen. ph.; z gen. causae: effrenati pectoris al., ebrietatis al. Arn. β) odmiranje, slabljenje udov: Cael.

3. (v pozni lat.) premena, menjava: frequens al. capitis Cael. pogostna menjava lege glave.

namen² [è] moški spol (-a …) (smoter) der Zweck; die Zweckbestimmung
dobrodelni namen mildtätiger Zweck
(pridobitni Erwerbszweck, sam sebi namen Selbstzweck, vojaški Militärzweck)
v namen zu (dem/diesem) Zweck
v … namene zu … Zwecken/für … Zwecke
(reklamne zu Reklamezwecken, študijske für Studienzwecke/zu Studienzwecken)
imeti namen pri čem: bezwecken (mit)
uporabljen za druge namene zweckentfremdet
odtujitev namenu die Zweckentfremdung
odtujiti namenu zweckentfremden
namen posvečuje sredstvo der Zweck heiligt das Mittel