Franja

scīscitō -āre (–) -ātus (intens. k scīscō) poizvedeti (poizvedovati), povprašati (povpraševati), vprašati (vpraševati), spraševati: PL., AUG., AMM. pogosto kot dep. scīscitor -ārī -ātus sum skušati izvedeti, poizvedovati, povpraševati po čem, spraševati, raziskovati, proučevati, iskati, odkrivati, izsledovati; abs.: Q., GELL. idr., elicuit comiter sciscitando, ut fateretur L., Epicharis quaedam, incertum, quonam modo sciscitata T. kako da je bila poizvedela, od kod da je bila vedela za to; sciscitare aliquid: PETR., GELL. idr., consulis voluntatem L., imperia ducum, alicuius consilium T., cura diversa (kaj da se godi na sovražni strani) sciscitandi T.; sciscitare aliquid ex aliquos skušati izvedeti kaj od koga, povpraševati koga za kaj, spraševati koga o čem: Epicuri ex Velleio sciscitabar sententiam CI.; z de glede, zaradi, zavoljo koga, česa: de uno quoque nostrum sciscitantur omnes CI., sciscitare de victoria CI.; sciscitare aliquem vprašati (vpraševati) koga: sciscitatum deos descendunt L., ut singulos sciscitaretur SUET.; z odvisnim vprašanjem: TER., PETR., SUET. idr., timens sciscitari, uter Porsinna esset L., ut respiceret Burrum et sciscitaretur, an militi imperanda caedes esset T., ab utroque ... sciscitor, cur mundi aedificatores repente exstiterint CI., de Domitio sciscitare, ubi sit, quid cogitet CI. EP.

scītor -ārī -ātus sum (scīre) = scīscitor skušati izvedeti, poizvedovati, povpraševati po čem, spraševati, raziskovati, proučevati, iskati, odkrivati, izsledovati (večinoma pesn.): AMM., causas, oracula V., causam vide, consulta numinum O., nomenque dei scitarier (= scitari) ausa est O., scitanti deus huic de coniuge ... dixit O., scitari aliquid ab aliquo O. ali ex aliquo PL., H.; z odvisnim vprašanjem: AMM., quid veniat, scitatur O.

scoprire^*

A) v. tr. (pres. scōpro)

1. odkriti; razkriti, razgaliti:
scoprirsi il capo odkriti se

2. kazati, pokazati

3. odkrivati; spoznavati:
scoprire l'America, l'acqua calda, il filo per tagliare il burro pren. iron. odkriti Ameriko

4. ugotoviti, ugotavljati identičnost

B) ➞ scoprirsi v. rifl. (pres. mi scōpro)

1. odkriti se; lažje se obleči

2. odkriti se (komu)

scovare v. tr. (pres. scovo)

1. lovstvo izslediti (divjačino)

2. pren. najti; odkrivati

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi

викрива́ти -ва́ю недок., odkrívati -am nedov.

виявля́ти -ля́ю недок., kázati kážem nedov., odkrívati -am nedov.

відкрива́ти -ва́ю недок., odpírati -am nedov., odkrívati -am nedov.

настукивать, настукать (z obtrkavanjem) najti, odkrivati, odkriti, sporočati, sporočiti; (gov.) napisati (na pisalnem, stroju)

нахо́дити -джу недок., nahájati -am nedov., ugotávljati -am nedov., odkrívati -am nedov., blížati se -am se nedov., prihájati -am nedov.

filieren vesti, mrežiti; Karten: po vrsti odkrivati

wiederentdecken, wieder entdecken ponovno odkriti/odkrivati

gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin

nudo

A) agg.

1. gol, nag:
a piedi nudi bos
a testa nuda gologlav
mezzo nudo napol nag
nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol

2. pren. gol:
a occhio nudo s prostim očesom
dorso nudo neosedlan (konj)
spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
terra nuda gola zemlja

3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
appartamento nudo neopremljeno stanovanje
pareti nude gole stene

4. pren. gol, pristen, odkrit:
i nudi fatti gola dejstva
la verità nuda e cruda gola resnica
mettere a nudo razkriti, odkrivati

5. knjižno nemočen

B) m umet. akt

odkri|ti¹ (-jem) odkrivati nekaj pokritega: aufdecken, (narediti dostopno) freilegen; figurativno (razkriti) enthüllen, ans Licht bringen

odkri|ti² (-jem) odkrivati

1. entdecken, ponovno: [wiederentdecken] wieder entdecken, na novo neuentdecken; (iznajti) erfinden; (najti) auffinden; figurativno (ugotoviti) herausfinden, auf (etwas) kommen
X ni ravno odkril Amerike X hat das Schießpulver auch nicht erfunden

òrtačiti se -īm se, ortáčiti se òrtāčīm se
1. biti družabnik s kom
2. družiti se, pajdašiti se s kom: ne ortači se s onim, s kim ćeš se gologlav esapiti ne druži se s tistim, pred katerim se moraš odkrivati