Franja

ȍdisāj m
1. dih: svaki njegov odisaj je slabiji
2. oddih: takvi razgovori su neka vrsta -a i gimnastika za dvojicu tumača

òdmor m
1. počitek: odmor poslije, posle ručka
2. oddih: odmor u napornom radu
3. odmor: odmor izmedu školskih časova; odmor izmedu prvog i drugog akta u pozorištu, u kazalištu
4. počitnice: glavni školski odmor
5. dopust, odmor: ljetni odmor poletni dopust, odmor
6. premor: odmor izmedu prve i druge smjene

òdmorak -ōrka m kratek počitek, oddih

òdušak -ška m oddih: svirati bez -a; goniti neprijatelja bez -a

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).

pausa -ae, f (gr. παῦσις) odmor, premor, presledek, prenehanje, prenehljaj, zadrž(ev)anje, zastoj, pavza, premolk, oddih, konec: vitae Lucr., pausam facere = (pre)nehati, prekiniti, zadržati: pausam feci Pl. ali = narediti konec, končati: pausam facere ore fremendi Enn. ap. Varr., pausam facere luctui Ap.; v enakem pomenu tudi pausam dare: pausam dare conciliis Lucr., iam iam da pausam Pl., pausam dare ore loquendi Luc. fr., nobis datur bona pausa loquendi Acc. fr.; pausa parva fit ardoris Lucr. malo preneha (poneha), quae denique pausa pugnandi fieret Enn. fr., cum bibendae nivis pausa fieret nulla Gell., pausam laborum afferre Fr.

pause¹ [pɔ:z] samostalnik
premolk, odmor, oddih, pavza; obotavljanje, pomislek
tisk pomišljaj

to give pause to dati komu čas za pomislek
pause dots pikice za izpuščeno besedo

pleasure¹ [pléžə] samostalnik
veselje, radost, zadovoljstvo, užitek, slast, čutna naslada; volja, želja; ugajanje, všečnost; razvedrilo, oddih, odmor

at pleasure po mili volji
at the court's pleasure po volji sodišča
man of pleasure nasladnik
it's a pleasure v veselje mi je
to do s.o. a pleasure ustreči komu
to give s.o. pleasure razveseliti, zadovoljiti koga
to submit to s.o.'s will and pleasure izročiti se komu na milost in nemilost
to take one's pleasure zabavati se
to take pleasure in uživati
with pleasure z veseljem
what is your pleasure? kaj želiš?, s čim ti lahko ustrežem?
they will not consult his pleasure ne bodo ga vprašali za njegovo željo

prȅdāh m, mn. prȅdāsi prȅdāhā oddih, premor, pavza, predih: raditi bez -a

prèdušak -ška m oddih: raditi bez -a; isprazniti čašu bez -a na dušek

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

reclīnātiō -ōnis, f (reclīnāre)

1. upogib(anje) vznak, nagib(anje) (nagnjenost, nagnitev) nazaj: capitis Aug. nagnitev glave nazaj.

2. metaf. oddih, (od)počitek, počivanje od česa: nulla a laboribus reclinatio Ambr.

recreación ženski spol razvedrilo, oddih, rekreacija, zabava, šolska pavza

recreáţie -i f

1. rekreacija, sprostitev, oddih

2. (šolski) odmor

recreātiō -ōnis, f (recreāre) počitek, oddih, oddušek, ozdravitev, ozdravljenje, okrevanje: ab aegritudine Plin.

recreation [rekriéišən] samostalnik
oddih, razvedrilo, zabava, sprostitev, počitek, okrepitev; igra, šport, rekreacija

récréation [rekreasjɔ̃] féminin rekreacija, sprostitev; oddih; (šolski) odmor; počitek; razvedrilo, zabava

récréation des yeux paša za oči
être en récréation imeti odmor, pavzo
prendre un peu de récréation malo se sprostiti, se odpočiti
surveiller les élèves en récréation nadzorovati učence med odmorom

recreo moški spol razvedrilo, oddih; okrepilo; šolska pavza

punto (ali sitio) de recreo zabavišče, veselišče
viaje de recreo potovanje za zabavo

refectiō -ōnis, f (reficere)

1. obnova, obnovitev, obnavljanje, poprava: ferramentorum Col., Capitolii Suet., aedium, itinerum Icti.; v pl.: sed ea habent in refectionibus molestiam magnam Vitr.

2.
a) (od)počitek, (od)počivanje, oddih, spočitje, osvežitev, (o)krepitev, starejše otav, čvrstilo, okrepa, okrepčava: Cels., Q. idr., laborum Amm., nam et somnus refectioni necessarius est Sen. ph.; v pl.: quis sudores tuos hauserit campus, quae refectiones tuas arbores, quae somnum saxa praetexerint Plin. iun.
b) mir, (s)pokoj, počitek (ki ga prinese spanec): nocturna Cassian., totius noctis Cassian.

refectus² -ūs, m (reficere)

1. (od)počitek, oddih, (od)počivanje, oddušek: propter instrumentum cenator[i]um rata refectui suo commodum, libens accumbit Ap., ubi placuit illis ductoribus nostris refectui paululum conquiescere Ap., meti[s] die propinquante helcio tandem absolutus refectuique secure redditus Ap.

2. dohodek, dohodki, prihodek, prihodki: ex refectu paupertatis Dig.