Franja

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

sperone m

1. ostroga

2. navt. kljun

3. zool. zakrneli parkelj; ostroga

4. bot. ostroga

5. geogr. obronek

6. gradb. opornik

7. hidravl. valolom

vertiente lijoč, tekoč navzdol (voda); vertiente ženski spol nagnjenost strehe; pobočje, obronek, strmec, padec

косогор m pobočje, obronek, strmina, klanec

откос m poševna ploskev; pobočje (železniškega nasipa): strmina, obronek, breg; rob;
пустить ибезд под о. iztiriti vlak z nasipa

contrafuerte moški spol protiutrdba; gorski obronek, predgorje

éperon [eprɔ̃] masculin ostroga; ladijski kljun; lomilec valov; familier gubice ob zunanjem kotu očesa; gorski obronek med dvema dolinama

donner de l'éperon zbosti z ostrogo; figuré spodbujati (à quelqu'un koga)
gagner ses éperons zaslužiti si svoje ostroge, obnesti se pri kaki stvari
piquer des éperons zbosti z ostrogami

Gebirgsausläufer, der, obronek gorstva

hanger [hǽŋə] samostalnik
obešalnik, zankica za obešanje; zanka, pentlja, kdor obeša, tapetnik; rapir, lovski nož
tehnično obesnica, traverzni opornik; znamenje; pogozden obronek

paper hanger tapetnik

limb¹ [lim] samostalnik
ud; glavna drevesna veja; krak križa; obronek hriba
astronomija rob planeta
botanika rob cvetne čaše, rob mahovja
matematika kotomer
pogovorno neugnanec, navihanec

limb of the devil (ali Satan) vražič, porednež
to escape with life and limb odnesti celo kožo
pogovorno on a limb v nevarnem položaju
ameriško, pogovorno to go out on a limb izpostaviti se za koga
limb of the law roka pravice, oko postave, policist, orožnik
limb of the sea morski rokav

spur¹ [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost

spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo

gorstv|o [ó/ô] srednji spol (-a …) geografija das Gebirge, die Gebirgskette; -gebirge (apneniško Kalkgebirge, iz gorskih verig Kettengebirge, grudasto Rumpfschollengebirge, Rumpfgebirge, Schollengebirge, krovno Deckgebirge, nagubano Faltengebirge, prelomno Bruchgebirge, prelomno grudasto Bruchschollengebirge, temeljno Grundgebirge)
obronek gorstva der Gebirgsausläufer
vrsta gorstva die Gebirgsart

gričevje samostalnik
(skupina gričev) ▸ dombvidék, dombság

Tarpēius 3 Tarpêj(ev), (baje) ime rimskega rodu. Sp. Tarpeius (Spurij Tarpej) je bil poveljnik na Kapitolu; njegova hči Tarpeja (Tarpēia) je izdala Rimljane in odprla vrata trdnjave Sabincem; ti so jo nato ubili tako, da so jo zasuli s ščiti: L., O., Val. Max., Aur., Fl. — V klas. dobi le kot adj. = tarpêjski: lex Ci., mons Varr., L. ali saxum L., T. ali rupes L., tudi le Tarpeius (sc. mons) Plin., Sen. ph. Tarpejski hrib, Tarpejska skala, Tarpejska pečina = jugovzhodni obronek Kapitola, s katerega so metali veleizdajalce, arx V. ali arces O. ali sedes V. (po sinekdohi =) Kapitol, pater Pr. = Kapitol(ij)ski Jupiter, fulmina Iuv. strele Kapitol(ij)skega Jupitra, corona ali frons Mart. venec, ki ga je dobil zmagovalec pri kapitolijskih igrah, nemus Pr.

κατάβασις, εως, ἡ (κατα-βαίνω) 1. pot navzdol, hoja z gore ἀπὸ τοῦ ὄρεος. 2. pohod iz dežele proti morju, pot nazaj, povratek. 3. obronek, breg, pobočje NT.

κλῑτύς, ύος, ἡ (κλίνω) [acc. sg. -ύν, pl. -ῦς] ep. poet. breg, obronek, pobočje, grič, hrib.

κνημός, ὁ (κνήμη) ep. obronek, pobočje, breg, sedlo, globel.

κράσ-πεδον, τό [Et. κρας (gl. κρᾱτός) + πέδον] NT rob, obšiv, krajec (obleke), rob, obronek (gore), krilo (vojske); pl. konci, ἄκροισι λαίφους κρασπέδοις s skrajnimi robovi jader = s spetimi jadri.

κρημνός, ὁ (κρεμάννυμι) reber, strmina, pobočje, obronek, brdo, hrib, rob.

παρ-ωρεία, ἡ obronek, pobočje, pogorje.