obron|ek [ó] moški spol (-ka …) der Abhang, die Böschung; gozda: der Waldrand; pri jezovih: der Deichabsatz; gradbeništvo, arhitektura die Berme
obrónek hillside, slope; spur; falling ground; (strmina) steep slope
obrónek versant moški spol , pente ženski spol , déclivité ženski spol
gorski obronek contrefort moški spol
obrónek (-nka) m
1. periferia; limiti
2. pendio, versante, contrafforte, sperone
3. cicatrice
obrónek -nka m obronak, padina: -i Gorjancev
obrónek declive m ; pendiente f ; cuesta f ; repecho m ; falda f ; vertiente f
obrónek -nka m
1. margine
2. versant, povârniş
Ausläufer, der, (-s, -) rob, skrajni, zadnji rob; eines Gebirges: obronek; (Bote) kurir; Pflanzenkunde živica, pritlika; Technik iztekalna naprava
Berme, die, Baukunst, Architektur obronek, berma; Bergbau etaža
contraffōrte m
1. gradb., arhit. oporni zid, opornik
2. obronek (pogorja)
3. železna opora (za vrata, okna)
cōstola f
1. anat. rebro:
gli si vedono le costole vidijo se mu rebra, kosti; zelo je suh
stare alle costole di qcn. biti komu za petami
avere qcn. alle costole pren. motati se komu pod nogami
rompere le costole a qcn. pren. koga premikastiti, prebutati
2. hrbet; hrbtna stran:
la costola di un libro hrbtna stran knjige
3. geogr. obronek
4. rebro (lista; oboka)
Deichabsatz, der, obronek
falda f
1. pas, plast:
falda di fuoco ognjeni zubelj, plamen
nevica a larghe falde sneži v kosmih
falda freatica freatska plast
2. škric, rob (obleke):
le falde della marsina škrici na fraku
essere in falde biti pražnje oblečen
attaccarsi alle falde di qcn. pren. koga stalno moledovati za uslugo, prilepiti se na koga
3. pobočje, obronek
4. krajec (klobuka)
liziéră -e f
1. obronek
2. obroba
òbronak -ōnka m obronek, reber, pobočje: niz -e vijuga se put
piaggia f (pl. -ge)
1. obronek; reber
2. knjižno obala
prōmunturium (prōmuntorium, slabše prōmontorium) -iī, n (prominēre) predgorje, nos, zemeljski rt: Pac. fr., O., Cu., Vitr., Sen. ph., Gell., Macr., Iust., Amm., M. idr., Leucopetra, quod est promunturium agri Regini Ci., duo eminentia promunturia C., oppida posita in extremis lingulis promunturiisque C., promunturium superare Auct. b. Afr., omnis Italia coacta in angustias finditur in duo promunturia, Bruttium et Sallentinum S. fr., promunturium Apollinis L., Mel., pulchrum L., Iunonis Mel., promunturia tenuia Mel., Sicilia tribus promunturiis in diversa procurrens Mel., promunturium candidum Plin., promunturium sacrum Plin., Ampelusia Plin., promunturium Misenum T.; occ. obronek, gorski umol, gorski razrastek: Hannibal in promunturio quodam militibus Italiam ostentat L.
prōnus 3, adv. -ē (morda iz *prō-no-s iz prō)
1. naprej (navzpred) nagnjen, naprej se nagibajoč, naprej viseč, (na)poševen; (adv.) napošev, postrani, poševno: Varr., Mart., Ap., Mel. idr., pecora, quae natura prona finxit S., pronus volvitur in caput V., tigna prone (poševno) adigere C., prone (nagnjeno) ac fastigate C. (naspr. directe ad perpendiculum); pesn.: proni in verbera pendent V. se nagibljejo naprej (so naprej nagnjeni) na udar, Hippomenes pronus carcere emicat O.; o truplih, telesnih udih in stvareh: exanimata naufragiis corpora supina iacebant aut prona Amm., manus Q., cubitus Plin., ilex S., pronae atque vergentes ampullae Plin. iun.; pesn.: crateres Stat. prevrnjeni.
2. nagnjen (usmerjen) proti kaki strani, navzdolnji, položen, spuščajoč se, nadolen, navzdol usmerjen: Col., Mel. idr., ultima prona via est O., currus O. ali amnis, aqua V. navzdol tekoč(a), Anxur fuit urbs prona in paludes L. mesto, strmo se znižujoče (spuščajoče).
a) (o zvezdah) nagibajoč se na zahod (proti zahodu) = zahajajoč: Titan O., Orion H., sidera Pr.; tako tudi: dies Stat. nagibajoč se k (proti) večeru.
b) (o času) odhitevajoč, hiteč, bežeč, minevajoč: menses H.; subst. prōnum -ī, n obronek, brežina, strmina: qui per pronum (navzdol) eunt, resupinant corpora, qui in arduum, incumbunt Sen. ph., plana et prona Cu., per prona voluti Sil., prona montis ali montium prona Cu.; pren.: nihil proni habere Ci. ne imeti ničesar, kar bi vleklo navzdol.
3. metaf.
a) nagnjen k čemu, naklonjen čemu, občutljiv za kaj, rad kaj, vóljen (volján) kaj, pri volji za kaj; z dat.: proniores offensioni aures T. občutljivejša za žalitev; z gen.: mens prona ruendi in ferrum Lucan.; s praep.: Suet., Aur., Aug. idr., ad novas res T., in obsequium H., in arma T., in hoc consilium pronior erat animus regis L.; occ. nagnjen, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: z dat.: Suet. idr., princeps deterioribus pronus T., omnia prona victoribus, victis adversa T.; s praep.: prona in eum aula Neronis T.; abs.: prona sententia Val. Fl., pronior fortuna Vell., pronis animis audiri T. ali pronis auribus accipi T. prostovoljno, radovoljno, rad, manubias suppetiat prone Naev. ap. Non. voljno, rade volje, rad; tako tudi: pronius inclinati ad exturbandos meliores Amm.
b) lahek, netežaven: iter ad honores pronum Plin. iun., omnia virtuti prona S., id pronius ad fidem est L. je lažje verjeti, je precej verjetnejše; pronum est z inf.: Iuv., Lucan., Stat., apud priores ut agere digna memoratu pronum magisque in aperto erat, ita … T.
purlieu [pə́:lju:] samostalnik
rob gozda, obronek
množina okolica, periferija
množina meje
arhaično umazana ulica ali del mesta
to keep within one's purlieus ostati v svojih mejah
rameau [ramo] masculin vejica; razrastek; panoga; odrastek, obronek (pogorja); minéralogie, mines žila; pluriel rogovje
dimanche masculin, jour masculin des Rameaux cvetna nedelja
rameau d'olivier oljčna vejica