Franja

Zadetki iskanja

  • bičati glagol
    1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsol
    bičati se po hrbtu ▸ korbácsolja a hátát
    bičati s pasom ▸ szíjjal korbácsol
    bičati se z bičem ▸ ostorral korbácsol
    bičati se z vrvmi ▸ kötéllel korbácsol
    bičati do krvi ▸ véresre korbácsol
    bičati do smrti ▸ halálra korbácsol
    bičati se do smrti ▸ halálra korbácsolja magát
    Razgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
    Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.

    2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsol
    orkan biča ▸ lesújt az orkán
    burja biča ▸ lesújt a bóra
    veter biča ▸ lecsap a szél
    vihar biča ▸ vihar dühöng
    naliv biča ▸ lecsap a zápor
    dež biča ▸ lecsap az eső
    nevihta biča ▸ dühöng a vihar, dühöng az égiháború
    bičati obalo ▸ korbácsolja a partot
    bičati obraz ▸ csapkodja az arcát
    bičati po obrazu ▸ az arcába csap
    bičati v obraz ▸ az arcába csap
    neusmiljeno bičati ▸ könyörtelenül korbácsolja
    nenehno bičati ▸ megállás nélkül korbácsolja
    Peščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
    Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.

    3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsolja
    bičati grehe ▸ korbácsolja a bűnöket
    bičati napake ▸ korbácsolja a hibákat
    ostro bičati ▸ élesen korbácsolja
    javno bičati ▸ nyilvánosan korbácsolja
    Umrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát.
  • bíti (bijem) to beat; to strike; (močno) to whack; (srce) to pulsate, to beat, (močno) to throb, to palpitate, to flutter

    ura bije sedem the clock is striking seven
    bíti žogo to play football
    resnica o tem nam bije v obraz the truth of it stares us in the face
    bíti se (boriti se) to fight, to struggle, to combat, to battle with
  • boksarsko prislov
    1. (o športu) približek prevedkabokszoló módján
    boksarsko se upokojitikontrastivno zanimivo bokszolóként megy nyugdíjba
    po boksarsko ▸ bokszoló módján
    S pestjo me je po boksarsko udaril v obraz. ▸ Bokszoló módján csapott az öklével az arcomba.

    2. (v boksarskem žargonu) približek prevedkabokszban
    Ta metoda se imenuje po boksarsko knock out. ▸ Ezt a módszert a bokszban knock outnak nevezik.
  • brezbarven pridevnik
    1. (ki nima barve) ▸ színtelen
    brezbarven lak ▸ színtelen lakk
    brezbarven premaz ▸ színtelen bevonat
    brezbarven puder ▸ színtelen púder
    brezbarvna tekočina ▸ színtelen folyadék
    brezbarvna snov ▸ színtelen anyag
    brezbarvna raztopina ▸ színtelen oldat
    brezbarvna spojina ▸ színtelen vegyület
    Čez popolnoma suho barvo nanesemo še plast brezbarvnega laka. ▸ A porszáraz festett felületet színtelen lakkal kezeljük.
    Sopomenke: prozoren

    2. (bled) ▸ színtelen, sápadt, fakó
    brezbarven obraz ▸ fakó arc
    brezbarvne ustnice ▸ színtelen ajkak
    brezbarvne oči ▸ fakó szemek
    Njen brezbarvni obraz je še bolj prebledel. ▸ Színtelen arca még sápadtabb lett.

    3. (neizrazit; enoličen) ▸ jellegtelen, sivár, színtelen
    brezbarven glas ▸ színtelen hang
    brezbarvna sedanjost ▸ sivár jelen
    "Ste za skodelico kave ali čaja?" je vprašal s povsem brezbarvnim glasom. ▸ Egy csésze kávét vagy teát? – kérdezte teljesen színtelen hangon.

    4. (politično neopredeljen) ▸ elkötelezetlen, el nem kötelezett
    politično brezbarven ▸ politikailag el nem kötelezett
    Težko bi trdili, da so bili prejšnji direktorji Telekoma politično brezbarvni. ▸ Nehezen mondhatnánk, hogy a Telekom korábbi igazgatói nem kötelezték el magukat a politikának.
  • cvetéč fleurissant, fleuri

    cvetleči vrt jardin moški spol fleuri; figurativno florissant
    cvetleč obraz visage ženski spol resplendissant
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • dólg, dólga, dólgo largo

    (skozi) dolga leta durante largos años
    dolga pot camino m largo
    biti 2 m dolg tener (ali medir) dos metros de largo
    napraviti dolg obraz poner la cara larga
    nositi dolge obleke vestir (ali ir) de largo
    padel je, kot je dolg in širok cayó cuan largo era
    po dolgem a lo largo, longitudinalmente
  • fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers

    posušena fíga dried fig
    venec fíg a string of figs
    konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
    fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
    biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
    fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
    moramo fígo držati! touch wood!
    fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
    to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
    za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
    Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
    fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
    fígo ti je mar! a lot you care!
  • fris samostalnik
    1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiska
    grd fris ▸ ronda ábrázat
    Ampak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

    2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
    Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

    3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
    Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
    Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
    Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.
  • gleda|ti1 [é] (-m) pogledati

    1. schauen, blicken, sehen; nesrečo, predstavo ipd.: zuschauen, zusehen, (etwas) mit ansehen; (opazovati) betrachten; filozofija betrachten, anschauen
    gledati dol hinunterblicken/herunterblicken, hinunterschauen/herunterschauen, hinuntersehen/heruntersehen
    gledati naprej nach vorne schauen/blicken
    gledati nazaj zurückschauen, zurückblicken
    gledati navzgor hinaufschauen/heraufschauen, kvišku: emporblicken, emporschauen, aufschauen (zu), aufblicken
    gledati ven hinausblicken, hinausschauen
    gledati skozi kaj durch (etwas) hindurchsehen
    gledati za kom/čim (jemandem/etwas) nachschauen, nachblicken

    2. (delati …obraz)
    žalostno/veselo/jezno gledati traurig/fröhlich/böse dreinschauen, ein (trauriges/fröhliches/böses …) Gesicht machen
    gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen

    3.
    gledati da … (poskrbeti, da …) zusehen, [daß] dass/sehen, [daß] dass …

    4.
    gledati televizijo fernsehen
    gledati barvno televizijo farbfernsehen

    5. okno na cesto itd.: gehen auf, liegen zu

    6.
    gledati na (paziti na) schauen auf, Wert legen auf, na denar: das Geld zusammenhalten
    gledati na modo [modebewußt] modebewusst sein
    gledati na tradicijo [traditionsbewußt] traditionsbewusst sein
    gledati na cene [preisbewußt] preisbewusst sein
    |
    gledati postrani figurativno von der Seite ansehen/scheel ansehen
    spoštljivo gledati aufblicken zu
    gledati zviška koga herabblicken auf, herabschauen auf
    obožujoče gledati koga (jemanden) anhimmeln
    zaljubljeno gledati koga (jemandem) verliebte Augen machen
    figurativno gledati kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
  • glédati to look (at, on); to see; (opazovati) to watch, to observe, to eye, to view, to regard; figurativno to consider; (paziti na) to attend to, to look after, to see that something is done; to look to it that...; (prizadevati si) to endeavour, to try, to make efforts

    glej! look!, see!, look here!, arhaično lo; lo and behold!, (začudeno) well, well!, well I never!, just imagine!
    glej, glej! well, well!, arhaično lo and behold!
    glej no!, glej si no glej! well, well, well!; žargon well get a load of that!
    toda glej! but just imagine!, but lo and behold!
    glej, da prideš pravočasno! see that you come in time!
    dobro glej! look sharp!
    jaz samo gledam I am all eyes
    debelo glédati to open one's eyes wide, to be all eyes
    debelo glédati od značudenja to stare with surprise
    grdo, jezno, temno glédati to scowl, to frown
    glédati komu v obraz to look someone in the face
    glédati okoli to look around
    glédati skozi okno to look out of the window
    pozorno glédati to look intently
    škilavo glédati to squint
    glédati s strahom v prihodnost to look forward with dread to the future
    glédati za kom to look (ali to gaze) after someone
    postrani glédati to look askance (koga at someone)
    pogumno glédati nevarnosti v obraz to face danger bravely, to look danger in the face
    on ne gleda na stroške he takes no account of the expense, with him expense is no object
    zaljubljeno glédati koga to make (ali to cast) sheep's eyes at someone
    kam gleda to okno? where does this window face?
    zelo glédati na svojo obleko (figurativno) to be very particular about one's dress
    zelo gleda na svoje interese he keeps an eye on his interests
    zviška glédati na koga to look down on someone
    glédati se to look at one another (at each other)
    glédati se (v zrcalu) to look at oneself
    glédati se postrani to look askance at one another (at each other)
    grdó se gledata they are at daggers drawn
  • gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

    gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
    gŕd kos poti nasty stretch of road
    gŕd obraz ugly face
    gŕda rana ugly wound
    gŕdo govorjenje bad language
    gŕdo vreme nasty weather
    gŕd zločin ugly crime
    nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
    to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
    posta(ja)ti gŕd to grow ugly
    gŕda šala dirty trick
  • hinavski pridevnik
    1. (o človeku) ▸ képmutató, álnok, álszent, sunyi, köpönyegforgató
    hinavsko sprenevedanje ▸ álszent alakoskodás
    hinavski nasmešek ▸ álnok mosoly, képmutató mosoly
    hinavska morala ▸ álszent erkölcs
    hinavski obraz ▸ képmutató arc, álszent arc
    hinavski ljudje ▸ képmutató emberek, kétszínű emberek
    hinavska prijaznost ▸ képmutató kedvesség, álszent kedvesség
    hinavski politik ▸ képmutató politikus
    Niso mu všeč hinavski in škodoželjni ljudje, rad ima odprte, pozitivne, prijazne. ▸ Nem tetszenek neki a képmutató, kárörvendő emberek, a nyitott, pozitív, kedves embereket kedveli.

    2. (kar se zdi nenevarno) ▸ alattomos, szeszélyes
    Ta zahrbtna, hinavska, predvsem pa nepredvidljiva bolezen! ▸ Ó, ez a sunyi, alattomos és mindenekelőtt kiszámíthatatlan betegség!
    Ceste so zelo hinavske, praviloma nagnjene v napačno smer in polne lukenj. ▸ Az utak roppant szeszélyesek: általában rossz irányba lejtenek és tele vannak kátyúkkal.
  • inteligénten intelligent, pensant, éveillé, perspicace

    nadpovprečno inteligenten supérieurement intelligent
    inteligenten obraz, pogled visage, regard intelligent
    inteligentno vprašanje question ženski spol intelligente
  • izbrázdati (-am) perf.

    1. arare

    2. solcare; lasciare solchi (tudi ekst.):
    čas je izbrazdal njen obraz il tempo ha lasciato profondi solchi sul suo volto
  • izmalíčiti déformer, défigurer; dénaturer, altérer, fausser

    imeti izmaličen obraz avoir la figure décomposée (ali le visage défait ali altéré)
  • iznakáziti (-im) | iznakaževáti (-újem) perf., imperf. deformare, deturpare, sfigurare; devastare:
    obraz, ki ga je iznakazila bolezen un viso devastato dalla malattia
  • jámica small pit, small cavity; (v licu) dimple

    očesna jámica socket of the eye, orbit; (od koz, medicina) pockmark
    obraz z jámicama dimpled face