Franja

Zadetki iskanja

  • jav|en (-na, -no) öffentlich; splošno znan: offenkundig; volitve: offen
    javna tajnost ein offenes/öffentliches Geheimnis
    javno öffentlich, in aller Öffentlichkeit
    javno branje odlokov ipd.: die Verlesung
    javno obljubiti/razpisati nagrade ipd.: ausloben
  • maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
    krvno maščevanje die Blutrache
    načrt za maščevanje der Racheplan
    obljubiti maščevanje Rache schwören
    terjati maščevanje nach/um Rache schreien
    … maščevanja Rache-
    (angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
    želja po maščevanju Rachegedanken množina
  • obljúba promise; word; parole; pledge, arhaično plight

    držati (svojo) obljúbo to keep (ali to honour) one's promise, to keep one's word, to be a man of one's word
    držal je obljúbo he was good as his word
    izpolniti obljúbo to fulfil (ali to carry out) a promise
    to so prazne obljúbe these are empty promises
    preklicati svojo obljúbo to go back on one's promise; to break one's promise
    sklicevati se na obljúbo to hold (someone) to a promise, to claim something promised
    on je zelo radodaren z obljúbami he is lavish with his promises
    obljubiti in obljúbo držati je dvoje it is one thing to promise and another to perform
    izpolnila je obljúbo she carried out (ali fulfilled) her promise
  • obljublja|ti (-m) obljubiti (ständig, immer wieder) versprechen, in Aussicht stellen
    slovesno obljubljam … ich gelobe …
    obljubljati hribe in doline/zvezde z nebes goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
  • obljúbljati ➞ obljubiti; (dajati upe) to bid fair, to give hope, to show promise (of), to raise expectations, to hold out hopes (of)

    dekle obljublja, da bo lepotica the girl shows promise (ali holds out hopes) of becoming a beautiful woman
    ne obljubljam si mnogo od tega I do not expect much from it
    stvar je veliko obljubljala, pa se je razblinila v nič it was only a flash in the pan
  • obljúbljati (-am) imperf. glej obljubiti | obljubljati
  • pozneje später; nachher, hinterher; (naknadno) nachträglich
    5/20 let pozneje 5/20 Jahre danach/später/nachher
    čim pozneje spätestmöglich
    ne pozneje kot nicht später als, allerspätestens (am 5./um 5 Uhr)
    nach- (naročiti nachbestellen, praznovati nachfeiern, napisati nachschreiben, priti nachkommen, zgraditi nachbauen)
    obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten
  • prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
    preveč je ljudi c'è troppa gente
    preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
    popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
    imam preveč dela ho troppo da fare
    pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
    kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
    preveč ga je è troppo grasso
    imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
  • reč|i [ê] (-em) sagen
    reči da ja sagen, (obljubiti) zusagen
    reči ne nein sagen, na vprašanje: (etwas) verneinen
    reči brez premisleka (so) hinsprechen, hinsagen
    reči dobro besedo za ein gutes Wort einlegen
    hočem reči will sagen
    reči kako besedo pri mitsprechen, mitzureden haben
    laže reči kot storiti leichter gesagt als getan
    ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
    reči zbogom komu/čemu (jemandem/einer Sache) Lebewohl sagen
    s tem nočem reči damit soll nicht gesagt sein
    tu ni kaj reči dagegen ist nichts zu sagen
    kot se reče wie man so schön sagt/wie es so schön heißt
    temu se reče … das nenne ich …
    da ne rečem um nicht zu sagen
    kaj rečete k temu? was meinen Sie dazu?
    rekel bi ich würde sagen/meinen
    bi rekel! das will ich meinen!
    ne boš menda rekel … sag bloß nicht …
    nič nisem rekel ich will nichts gesagt haben
    še hvala mi niso rekli ich habe kein Dankeschön erhalten
    reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen, das Kind beim (rechten/richtigen) Namen nennen
    | ➞ → recimo, rečeno, rekoč, rekši
  • sloves|en [é] (-na, -no) feierlich, festlich
    slovesno državno opravilo der Staatsakt
    slovesen razglas die Proklamation
    slovesna maša das Hochamt
    slovesna zaobljuba das Gelöbnis
    slovesno obljubiti hoch und heilig versprechen
  • svét, -a, -o saint, sacré

    sveta aliansa la Sainte-Alliance
    sveti Anton (religija) Saint-Antoine
    sveti dan (božič) le jour de Noël
    sveta družina (religija) la Sainte Famille
    sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
    sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
    sveti oče (papež) le Saint-Père
    sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
    sveta stolica (religija) le Saint-Siège
    Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
    sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
    sveti večer la veille de Noël
    vsi sveti (praznik) la Toussaint
    delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
    sveto obljubiti promettre solennellement
    njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré
  • svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

    sveta aliansa (hist) Santa Alianza
    sveti Anton (rel) San Antonio
    sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
    sveti dan (božič) el día de Nochebuena
    sveta družina (rel) la sagrada familia
    sveti duh (rel) el espíritu santo
    sveta dolžnost sagrado deber m
    sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
    sveto leto año m santo
    sveta nebesa! ¡santo Dios!
    sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
    sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
    Sveta Stolica la Santa Sede
    sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
    sveti večer (rel) Nochebuena f
    vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
    o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
    njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
    sveto obljubiti prometer solemnemente
    delati se svetega fingir devoción, ser beato
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado
  • sveto2 [ó] heilig
    sveto obljubiti hoch und heilig versprechen, hochheilig versprechen
  • tiščáti (-ím)

    A) imperf.

    1. premere; spingere:
    tiščati vrata spingere la porta

    2. stringere, tenere stretto; tenere:
    tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
    tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
    tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
    tiščati pesti stringere i pugni

    3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
    čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
    v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

    4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
    publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

    5. pren. stare addosso a qcn.

    6. pren. gravare, opprimere:
    ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
    tiščati na potrebo dover andare di corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
    tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
    tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
    tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
    obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
    v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
    tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
    tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
    tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

    B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. accalcarsi, serrarsi addosso

    2. stare, essere vicino, essere accanto:
    tiščati se doma starsene, rimanere a casa
    tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato
  • tŕden ferme, solide, consistant, compact, stable, fixe , (trajen) durable, permanent , (neomajen) inébranlable, imperturbable, immuable

    trdno obljubiti promettre ferme (ali formellement)
    biti trdno prepričan être fermement (ali intimement) convaincu, avoir la ferme conviction
    trdno skleniti, da prendre la ferme résolution de, se jurer de
    trdno spati dormir profondément (ali à poings fermés)
    za trdno vedeti savoir sûrement (ali avec certitude), être sûr de
    trden proti ognju réfractaire, à l'épreuve du feu, ignifugé
    biti trden v sedlu être bien en selle, être ferme sur ses étriers (tudi figurativno)
  • tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

    trdno odločen firmemente decidido (za a)
    trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
    biti trdno prepričan estar firmemente convencido
    trdno obljubiti prometer formalmente
    postati trden consolidarse, afirmarse
    trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
    trdno spati fam dormir a pierna suelta
    trdno verjeti creer firmemente
    trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c
  • zagotovi|ti1 (-m) zagotavljati (jemandem etwas) versichern, (obljubiti) zusichern, (etwas) beteuern
  • zaobljubi|ti se (-m se) ein Gelübde ablegen (tudi religija); (obljubiti) (etwas) geloben