Franja

assideō (adsideō) -ēre -sēdī -sessum (ad in sedēre)

1. poleg sedeti, pri (ob) kom ali čem sedeti; abs.: intellegens dicendi existimator non adsidens et attente audiens Ci.; s praep.: fabri ferarii, qui apud carbones adsident Pl.; z dat.: Sthenius est, is qui nobis adsidet, Thermitanus Ci., inquietis adsidens praecordiis H., adsidebat ei altera ex neptibus Cu.; pren.: parcus... nimiumque severus assidet insano H. sedi (je) precej blizu... = je precej podoben.

2. occ.
a) sedeti pri kom kot obiskovalec, tolažnik, pomočnik, svetovalec: α) tolažeč sedeti pri kom, (v nesreči, stiski) kot tolažnik (tolažnica) ali pomočnik (pomočnica) ob strani stati komu, tolažiti koga: morte propositā cum lacrimans in carcere mater noctes diesque adsideret Ci., adsidet una soror Pr., ut agere non potueris, assidere noluisti Q. β) pri bolniku ob postelji sedeti, streči mu, (o)kopati ga; abs.: si... alius casus lecto te affixit, habes, qui adsideat H., adsidentes curantesque eadem vi morbi repleti L., consensu nobilium adulescentium, qui ibi adsidebant L., adsidente amantissima uxore T.; z dat.: ads. aegro collegae L., ass. aegrae O., aegro Sen. ph., aegrotantibus Sen. rh., ads. morienti Cu., ass. Iuniae Virgini Plin. iun., ads. valetudini (v bolezni) T.; pesn.: adsidens inplumibus pullis avis H. goječa... mladiče; redkeje z acc.: ass. parentem aegrotum, pedes Ap. γ) (pred sodiščem) komu v pomoč biti, pomoči (pomagati) kot svetujoč prijatelj: qui (principes civitatum)... huius repentino periculo commoti huic adsident Ci., cum (Cn. Pompeius)... P. Lentulo consuli... frequens adsideret Ci.; kot sodni prisednik prisedati, prisostvovati; abs.: Suet., Icti., rarus in tribunali Caesaris Piso et, si quando adsideret, atrox T.; z dat.: iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., ass. legibus Icti. δ) pren.: assidet inde Iovi (Maiestas) O. prisostvuje, mu je tovarišica, huic (philosophiae) ass. Sen. ph. vdati se, ass. gubernaculis Plin. iun. sedeti ob državnem krmilu, totā vitā litteris ass. Plin. iun. z vedami se ukvarjati.
b) pred kakim krajem bivati, muditi se, ustanjen biti, šotoriti, taboriti; abs.: sed adsidendo diutius artiorem annonam... faciebant L., ne inrisus... isdem castris (abl., v istem taboru) adsideret T.; s praep.: adsederint prope moenia Romana L.; z dat.: ads. intactis muris L., sepultae urbis ruinis T., populis ferocissimis T. pri... narodih, na ozemlju narodov; redkeje z acc.: moenia urbis adsidens T.; pren. α) obsesti (obsedati), obleči (oblegati); z dat.: Gracchus adsidens... Casilino L., moenibus adsidet hostis Ps.-V. (Cir.); v pass.: ne segniter adsideri uni urbi videretur Cu.; z acc.: Val. Fl., Gell., muros adsidet hostis V., adsidendo castellum T.; v pass.: Amisumque adsideri sine proeliis audiebat S. ap. Prisc., assessos Capuae muros Sil. β) pred čim na straži biti (stati), pri (ob) čem stražiti: ads. theatro, ludis T.

assume [əsjú:m] prehodni glagol
nase vzeti, prevzeti; lastiti si; domnevati; izmisliti, domišljati si; zahtevati; dopustiti, dopuščati; obleči

to assume measures ukrepati
to assume the responsibility of prevzeti odgovornost za
to assume a haughty air domišljavo se držati

attire [atáiə]

1. prehodni glagol
obleči, (o)krasiti

2. samostalnik
obleka, noša; lišp; okras; rogovje (kot trofeja)

bekleiden obleči, oblačiti (mit z); schützend: prekriti; ein Amt: biti na funkciji, öffentliche Ämter: opravljati funkcije; mit einem Amte bekleiden postaviti za; Technik obleči, obložiti, odeti

calzare¹

A) v. tr. (pres. calzo)

1. obuti; obleči, oblačiti; nositi (obuvalo, oblačilo):
calzare stivali, guanti, cappelli nositi škornje, rokavice, klobuke
calzare il coturno pren. knjižno pisati, igrati komedije, tragedije

2. z obutvijo oskrbeti, oskrbovati:
quel negozio calza una clientela scelta trgovina obuva izbrano klientelo

3. podpreti, podpirati; podložiti, podlagati:
calzare il carro podpreti voz

B) v. intr. prileči, prilegati se; biti prav:
queste scarpe calzano benissimo ti čevlji so prav
calzare a pennello, a capello pren. biti primeren, ustrezati

candidō -āre -āvī (candidus) bleščeče (po)beliti ali obleči (oblačiti): It. ap. Tert., Aug.; pt. pr. candidāns -antis bleščeče bel: Isid.

chantar obleči; pričvrstiti, pritrditi

se lo chantó povedal mu je to odkrito v obraz

clothe^* [klouð] prehodni glagol
obleči, odeti, pokriti

to clothe o.s. obleči se
to clothe with authority umestiti na službeno mesto

convestiō -īre -īvī -ītum

1. obleči (oblačiti): omento corpora Enn. ap. Macr.

2. klas. le pren.: ode(va)ti, pokri(va)ti, obda(ja)ti: Arn., cernuus extemplo plantas convestit honestas Luc. ap. Non., herbis prata convestirier (= convestiri med.) Enn. ap. Ci., topiarium laudavi: ita omnia convestivit hederā Ci. ep., eius domum eversam duobus lucis convestitam videtis Ci., quam subito soleat sol … convestire suā perfundens omnia luce Lucr.

cope¹ [koup]

1. prehodni glagol
pokriti; obleči (v duhovniško obleko)
zastarelo bočiti se

2. samostalnik
duhovniška obleka, koretelj
arhitektura kupola, streha; nebesni obok; pokrivalo

coprire^*

A) v. tr. (pres. cōpro)

1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho

2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške

5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo

6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo

7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti

B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

2. braniti se, zavarovati se

3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti

4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo

costume² [kɔ́stju:m] prehodni glagol
kostimirati, obleči, oblačiti

costumer [kɔstüme] verbe transitif (pre)obleči, kostimirati

costumer un enfant en page obleči otroka kot paža

darunterziehen^*, darunter ziehe* ein Kleidungsstück: obleči (spodaj); (mischen) vmešati (previdno)

dight [dait]

1. prehodni glagol
arhaično okrasiti; obleči, oblačiti, (na)lišpati

2. pridevnik
okrašen

don¹ [dɔn] prehodni glagol
obleči, ogrniti, pokriti se

do on prehodni glagol
obleči

draw on prehodni glagol & neprehodni glagol
obleči, obuti; privlačiti, izmamiti; črpati; povzročiti; približati se

dress^*2 [dres]

1. prehodni glagol
obleči, oblačiti; obuti, obuvati; pripraviti, pripravijati; obdel(ov)ati; obseči, obsegati; začiniti; (o)krasiti; (po)česati; lepotičiti; pristriči, prirezovati; oplemeniti (rudo); obvez(ov)ati (rano); strojiti; (o)brusiti; (ob)tesati, apretirati
vojska vzravnati (vrste); oskubsti

2. neprehodni glagol
obleči, obuti se; česati, lepotičiti se
vojska zravnati se

to dress by the right (left) na desno (levo) se vzravnati
to dress s.o.'s hide pretepsti koga
dressed up to the nines kakor iz škatlice oblečen
to dress the ranks vzravnati vrste
to dress a salad pripraviti solato
to dress the vine obrezati trto

emmitoufler [ɑ̃mitufle] verbe transitif, familier (toplo) obleči, zaviti (v toplo obleko, v krzno)

s'emmitoufler toplo se obleči