Franja

objetivo objektiven, stvaren, nepristranski

objetivo m fot objektiv; cilj, smoter

oggettivo agg.

1. objektiven, nepristranski

2. jezik predmeten, objekten

real [ríəl]

1. pridevnik
resničen, dejanski, stvaren, realen, neizmišljen, objektiven
trgovina efektiven, razpoložljiv; pravi, čist, pristen, neponarejen, neumeten; naraven, živ, vzet (črpan) iz življenja; iskren
pravno stvaren, osnoven, temeljni, nepremičninski

real assets; množina, real estate, real property pravno zemljiška posest, nepremičnine
real feelings iskrena čustva
real money kovani denar
the real McCoy original
the real reason pravi razlog
real security pravno hipoteka
real silk čista svila
taken from the real life vzet iz resničnega življenja

2. samostalnik

the real realnost, resničnost

3. prislov
(zlasti pred pridevniki) resnično, zares
(tudi ameriško) zelo, skrajno

sereno

A) agg.

1. jasen, veder:
a ciel sereno na prostem
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega

2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
giudizio sereno nepristranska sodba

B) m

1. vedro nebo, vreme:
è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)

2. prosto:
al sereno na prostem, pod milim nebom

3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled

spassionato agg. nepristranski, objektiven

unvoreingenommen brez predsodkov; nepristranski, objektiven

об’єкти́вний прикм., objektíven, objektívni prid.

intestīnus 3 (intus)

1. notranji, v notranjosti se nahajajoč: opus Varr., Vitr. idr. vdelano delo (mizarja umetnika); enako tudi subst. intestīna -ōrum, n: Pl. (Pseud. 343); subst. intestīnum -ī, n črevo, tudi (črevesni) prehod: Lucr., medium Ci. prepona, prečna mrena, caecum Cels. slepo črevo, slepič, tenue (tenuis) Cels. tanko črevo, crassius Cels., ieiunum Cels. tešče (lačno) črevo, rectum Cels., danka (= mastnica), summum Cels. dvanajst(er)nik, i. farcire (pren.) Varr., Isid. klobaso narediti (delati); nav. pl. intestīna -ōrum, n čreva, drob(ov)je (poseb. spodnjega dela telesa, exta = drobovje zgornjega dela telesa): reliquiae sibi depelluntur tum adstringentibus se intestinis tum relaxantibus Ci., ex intestinis laborare Ci. koga po trebuhu ščiplje, trebuh ga boli, intestina alicui crepant (crepitant), murmurant Pl. po črevesu (trebuhu) kruli komu, čreva se mu kregajo, creberrimo frigidae aquae usu intestina vitiare Suet., perurere intestina alicuius Cat., a visceribus ad intestina venire Lucr., Cels.; v enakem pomenu tudi intestīnī -ōrum, m: Varr. in intestīnae -ārum, f: Petr.

2. occ. notranji =
a) (notri) v državi (rodbini) bivajoč, se nahajajoč, domač (naspr. externus): bellum, latrocinium Ci., discordia Iust., dissensio Suet., pernicies rei publicae Ci., malum i. et domesticum Ci., intestinum externumne incommodum L. doma ali v inozemstvu, caedes L. umor v rodbini, umor sorodnika, scelus L., facinus, fraus Cu., clades Aur.
b) = v notranjosti duše se nahajajoč, subjektiven, podmeten (naspr. oblatus objektiven, predmeten): Ci.

justice [žüstis] féminin pravica, pravičnost; pravosodje; sodišče; justično ministrstvo

cour féminin de justice sodni dvor
palais masculin de justice sodna palača
erreur féminin de justice sodna pomota
repris masculin de justice predkaznovana oseba
en justice pred sodiščem
appeler, citer en justice pozvati pred sodišče
avoir la justice de son côté imeti pravico na svoji strani
avoir maille à partir avec la justice priti pred sodišče zaradi kakega prestopka; imeti posla s sodiščem
déférer, traduire quelqu'un en justice izročiti koga sodišču
demander justice zahtevati (svojo) pravico
on lui doit cette justice qu'il est objectif treba mu je priznati, da je objektiven
faire justice izreči pravično sodbo; izvršiti smrtno obsodbo
faire, rendre justice à quelqu'un komu do pravice pomagati, pravično ravnati s kom, izkazati komu pravico
faire justice de quelqu'un obsoditi koga
faire justice d'une chose pokazati krivičnost, škodljivost, napake kake stvari
se faire justice sam si najti pravico, zateči se k samopomoči, maščevati se; sam si soditi, življenje si vzeti
mettre, poursuivre en justice postaviti pred sodišče
rendre, faire justice à quelqu'un priznati komu (zasluge), popraviti komu prizadeto krivico
recourir à la justice contre quelqu'un sodno postopati proti komu

strást pasión f ; (bolestna) manía f ; gran afecto m , gran amor m ; fig ardor m , fuego m

brez strasti sin pasión, desapasionado, (objektiven) imparcial
s strastjo con pasión
strast za (šp) afición f
igralska (plesalska, slepa, ljubezenska, lovska) strast pasión del juego (de baile, ciega, de amor, de caza)
uničevalna strast furia f destructora, vandalismo m, salvajismo m
kartanje je njegova strast el juego de cartas (ali de naipes) es su pasión
spolna strast pasión sexual
pivska strast alcoholismo m, dipsomanía f
v strasti se razvneti za apasionarse por
popustiti svoji strasti dejarse llevar de la pasión
v strasti zakrivljen zločin crimen m pasional