Franja

Zadetki iskanja

  • ausscheuern očistiti, zdrgniti (s peskom, s prahom)
  • balayer [-lɛje] verbe transitif pometati, pomesti; odstraniti (oviro), odgnati (skrbi); očistiti (želodec); familier odpustiti, odsloviti (quelqu'un koga)

    elle balaie la poussière avec sa robe longue (ona) pometa prah s svojo dolgo obleko
    balayer le personnel incapable odpustiti nesposobno osebje
    les vacances ont balayé tous mes soucis počitnice so pregnale vse moje skrbi
    les projecteurs balaient le champ d'aviation luč žarometov drsi po letališču, preplavlja letališče
  • baptize [bæptáiz] prehodni glagol
    krstiti; dati ime
    figurativno očistiti, prekaliti
  • brush2 [brʌš]

    1. prehodni glagol
    (o)krtačiti, (o)ščetkati, očistiti; dotakniti se, oplaziti; naprej gnati

    2. neprehodni glagol
    mimo švigniti, pohiteti
  • bürsten krtačiti, skrtačiti, (reinigen) očistiti
  • caréner [-ne] verbe transitif očistiti, izboljšati podladje; verbe intransitif položiti ladjo na bok zaradi popravila
  • castrare v. tr. (pres. castro)

    1. veter. skopiti, kastrirati:
    castrare le castagne obrezati kostanj

    2. pren. očistiti; cenzurirati
  • castrō -āre -āvī -ātum

    I.

    1. (s)kopiti, rezati: agnum Varr., gallos Varr., Plin. kopuniti, vitulos, quadrupedia Col., arietes, haedos, iuvencos, verres, sues feminas Plin., mares Suet., Amm., se Luc. fr., se ipsos Vulg., castratus homo Cu. skopljenec.

    2. rastline obrez(ov)ati, obseka(va)ti: vites Ca., Plin., arbusta Vitr., arundinetum Col., Plin.

    3. žito idr. čistiti, očistiti, vejati, jaloviti: siligo castrata Plin., semen castratum Plin. jalovo zrnje, vina saccis c. Plin. precejati skozi vreče (da se mu odvzame rezkost).

    4. odrez(ov)ati, odsek(av)ati, (s)krajšati: caudas catulorum Col., alvos apum Col. izpodrezati; pesn. pren.: libellos Mart. očistiti peg in kvant.

    — II. pren. (s)kopiti = zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: Sen. ph., Cl., Hier., nolo dici morte Africani castratam esse rem publicam Ci. (prim. Q. I, 6, 15), velut castratis viribus Plin.; v pass. z grškim acc.: virginitas animum castrata recisum Prud.
  • chasten [čéisn] prehodni glagol
    kaznovati, pograjati
    figurativno ublažiti, očistiti (slog); ukrotiti
  • circumferō -ferre -tulī -lātum

    1. okrog (okoli) nesti (nositi), da(ja)ti, poda(ja)ti, nositi po: Pl., Varr. idr., cedo, quaeso, codicem, circumfer, ostende Ci., tabulae circumferuntur Ci., c. humani corporis sanguinem in pateris S., circumfert tegmine silvam V. na ščitu nosi goščavo puščic, circumfertur poculum L. ali lyra Q. se podaja, kroži, c. merum largius Cu., filium suum manibus circumferri iubere Suet.; na sebi, pri sebi, s seboj nositi: capite uniones, gemmas digitis Plin., solia devictarum gentium profundo ventre Cu., semper et ubique pellem vituli marini Suet.; poseb.: arma circumferre Cu. v boju se obračati zdaj sem, zdaj tja, laevā clipeum ad ictus c. Cu. ščit obračati proti udarcem = zdaj sem, zdaj tja obračati se; obr.: koga ali kaj (s čim) v spravo okrog nositi = s čim koga očistiti, z bogovi spraviti, poravnati kaj: socios purā circumtulit undā V., facta omnia c. Luc.; med. in pass. circumferri vrteti se, sukati se, klatiti se: sol ut circumferatur Ci., hominem mercede conductum ad nutum licentium circumferri Cu.; act. v med. pomenu: linea circumferens Front. krožnica; pass. pren.: oratio deducta atque circumlata Q. razvit in s periodami zaokrožen.

    2. occ. del telesa, poseb. oči kam obrniti (obračati), upreti (upirati): tacitos vultus O., eruditam manum Sen. ph., acies huc atque huc V., oculos O., Val. Max., Sen. ph. idr., quocumque circumtuli oculos L., oculos ad templa deûm c. L., circumlatis oculis Cu., c. ad circumstantia agmina oculos manusque Cu. upirati oči in stezati roke.

    3. pren. širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati): clamorem L., arma L., Fl., bellum L., T., Philippi factum atque dictum Col., meritum alicuius verā praedicatione Plin. iun., incendia et caedes et terrorem T., terrorem nominis sui late Fl.; z ACI: quae se circumferat esse Corinnam Q. razglaša; o knjigah: razširjen biti, v rabi biti: Ars, quae circumfertur Q.
  • clarify [klǽrifai] prehodni glagol & neprehodni glagol
    razbistriti, očistiti, razjasniti (se)
  • clean off prehodni glagol
    očistiti
  • cleanse [klenz] prehodni glagol
    čistiti, prati; razkužiti
    figurativno (of) (greha) očistiti (from)
    osvoboditi, rešiti (česa)
  • commundō -āre -āvī -ātum (spolno) očediti, očistiti (očiščevati), osnažiti (osnaževati): Col., Ulp. (Dig.).
  • déblayer [deblɛje] verbe transitif odmetati, odkopati, odstraniti (zemljo, prst); očistiti, sprazniti

    déblayer le terrain (figuré) pripraviti teren, rešiti začetne težave; napraviti pot
    déblayer une route obstruée očistiti zadelano, zasuto cesto
    déblayer sa correspondance, un travail prebirati, sortirati pisma, pripraviti delo
  • débourber [deburbe] verbe transitif očistiti (rudo) blata; potegniti iz blata (tudi figuré); čistiti (mošt)

    débourber un canal očistiti prekop
  • débourrer [debure] verbe transitif odstraniti dlako (la peau s kože); očistiti (la pipe, le fusil pipo, puško); figuré privaditi lepega vedenja, dati uglajenost (quelqu'un komu); verbe intransitif razcveteti se, odpreti se (popki, rastlinska očesa); populaire opraviti svojo potrebo

    la vigne débourre trta se razcveta
  • débroussailler [-saje] verbe transitif očistiti (zemljišče) od grmičja, trnja; (figuré)

    débroussailler une question difficile rešiti težko vprašanje
  • décalaminer [-ne] verbe transitif očistiti (motor) od saj
  • déchaumer [-šome] verbe transitif očistiti (zemljo) strnišča ali škodljivih rastlin