pazzo
A) agg.
1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen
2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme
B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica
Zadetki iskanja
- Törin, die, (-, -nen) norica, neumnica
- дурман m kristavec, norica (bot.) ; mamilo
- màhnitičina ž velika norica
- píncgavec (-vca) m vet.
1. toro di razza norica (di Pinzgau)
2. cavallo di razza norica - Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e
I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:
1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.
2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.
3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.
4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.
5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.
6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:
7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.
8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.
9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.
10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —
II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.
1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.
2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41). - castellum -ī, n (demin. castrum)
1. utrjen kraj, trdnjava, trdnjavica, gradišče, ograda, kladara, strelnica, branik, mostni branik, predmostje: regio castellis munita N., castella munire C., communire N. gradišča utrditi, vallo et castellis circummuniti C. z okopi in močnimi kladarami, montana castella V. gorske trdnjave, castellum in alto tumulo positum L.
2. occ. gorska vas, selo v pogorju: Norica castella in tumulis V.
3. pren. gradišče, branik, zatočišče, okrilje, zavetje: castellum forensis latrocinii Ci., urbem philosophiae... proditis, dum castella defenditis Ci. sprednje zgradbe branite, a prestolnico predajate, castellum omnium scelerum L.
4. vodno zajetje pri vodovodu: Vitr., Plin., Front. — Soobl. castellus -ī, m: It. - Nōricus 3 nóriški: Vell., Suet., Cl., ager, rex C., castella V., ensis H., ignis O. Od tod subst.
1. Nōrica -ae, f Noričánka, žena iz Norika: altera (sc. Ariovisti uxor) Norica C.
2. Nōricum -ī, n Nórik, rim. podonavska pokrajina, od l. 13 ozemlje med Donavo in Dravo, Inom in Dunajskim gozdom, ki je obsegalo današnjo Avstrijo, večino Štajerske, Koroško, Kranjsko, dele Bavarske, Tirolske in Salzburškega; slovelo je po svojih rudnih nahajališčih (prim. Noricus ensis H.): T.
3. Nōricī -ōrum, m Noričáni, preb. Norika: Plin. — Soobl. Nōriciī -ōrum, m: Prisc. - noríčica (-e) f hipok. od norica pazzerella, pazzerellona
- nóriški (-a -o) adj. hist., geogr. norico:
vet. noriška pasma razza norica - бешеный stekel, besen, pobesnel, togoten;
бешеные деньги ogromno denarja;
бешеные цены strašne cene;
бешеные проценты oderuške obresti;
бешеная вишня norica, volčja češnja