Franja

capricious [kəpríšəs] pridevnik (capriciously prislov)
muhast, spremenljiv, nestalen

chancelant, e [šɑ̃slɑ̃, t] adjectif opotekajoč se, majav; figuré omahljiv, nestalen

santé féminin chancelante krhko zdravje

changeable [čéindžəbl] pridevnik (changeably prislov)
spremenljiv, nestalen, nestanoviten, omahljiv, muhast

changeant, e [šɑ̃žɑ̃, t] adjectif spremenljiv, nestalen, nezanesljiv; vihrav; spreminjajoč se (barva)

étoffe féminin changeante spreminjasto blago

changeful [čéindžful] pridevnik (changefully prislov)
spremenljiv, muhast, nestalen

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

commoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. (z)ganiti, (za)gibati, premakniti (premikati): vectibus subiectis signum Ci., columnas Ci. odpraviti, glebam commosset (gl. opombo) in agro … nemo Ci. nihče ne bi bil razbil grude, si una littera commota sit Ci. ko bi se z mesta vzela, nummus in Gallia nullus … commotus est Ci. noben belič se ni obrnil = porabil, ni prišel v promet, c. languentem ali aliquem sui commodi causā Ci. na noge spraviti, radit iter liquidum neque commovet alas V. in pri tem ne gane s perutmi, c. caput Petr., colla Col. izviniti, izpahniti, aequora Lucr. razburkati, saxa, membra stupentia Cu., limites Tert., commoto simul omnium aere alieno T. ker se je vsem hkrati odpovedalo posojilo; pren.: alicui bilem c. Ci. ep. žolč razdražiti = razjeziti; arma c. Cu., Sil. orožje premakniti = (za) orožje zgrabiti, vojno začeti. Od kod? aliquem ab Amalthea Ci. ep., favos sedibus suis (abl.) Col. Posebne zveze: hunc (cervum) … rabidae venantis Iuli commovere canes V. so vzdignile (podžgale); obr.: sacra c. V. (o praznikih) sveto premo zganiti (okrog nositi), tako tudi: c. tripodes Sen. tr., ancilia Serv., struem deo ali samo struem Ca.; pren. (šalj.): mea si commovi sacra (= prevaro) Pl.; voj.: agmen loco c. Sis. ap. Non. premakniti, posteaquam … praetorem commosse (gl. opombo) ex eo loco castra senserunt Ci. da se je pretor vzdignil, da je odrinil, c. aciem L. bližati se v bojnem redu, hostem ali hostium aciem L. prisiliti k umiku; pren.: experiamurque, si possimus cornua commovere disputationis tuae Ci. Pogosto refl. se commovere ganiti (gibati) se, premakniti (premikati) se: neque me commovere possum prae formidine Pl., quis sese commovere potest, cuius ille (Roscius) vitia non videat? Ci., commovere se non sunt ausi N., si se commoverit L., Lanuvii hastam se commovisse L., iam se omnis turba commoverat Plin. iun. Od kod? c. se istim Ci. ep., se ex eo loco Ci., domo ali Thessalonicā se non c. Ci. ep. ne ganiti se, ne oddaljiti se.

2. pren. telesno ali duševno vzdražiti, razdražiti, dražiti, razvne(ma)ti, (z)motiti: quod perleviter commotus fuerat Ci. ep., quae causa Oppianici mentem maxime commovebat Ci., mente commotus Plin. zmeden, commotus habebitur H. za zmešanega, norega, mens commota H., Plin. zmešanost, norost; occ.
a) ganiti koga, seči komu do srca, pretres(a)ti, prevze(ma)ti, zbuditi (zbujati), mikati, zanimati koga: (puella) commorat (gl. opombo) omnes nos Ter., c. iudices Ci., theatrum Q., multitudo misericordiā commota, populus lacrimis Iunii commotus, commoveri Roscii morte, civium fletu Ci., commoti patres vice fortunarum humanarum L., non odio, sed miseratione commotus Cu. ganjen, fortes viri dulcedine gloriae commoti Ci. ki jih je prevzela slast; nec sane satis commoveor animo ad ea, quae vis, canenda Ci. ep. te stvari, ki naj jih opevam po tvoji želji, me sploh ne zanimajo dovolj.
b) vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), (pre)strašiti, osupniti: si quos adversum proelium commoveret C., non solum commoveor animo, sed etiam toto corpore perhorresco Ci., senatus commotus perturbatusque discedit Ci., quibus rebus vehementer commotus C., quibus ex rebus Caesar vehementer commovebatur Auct. b. Afr., nova re commoti N. preplašeni, militum interitu commotus rex Cu., commotus est Tiberius T.; in hac (virgine) commotus sum Ter. pri tej (devici) sem se presenetil, zaljubil sem se vanjo, vidi enim vos in hoc nomine, cum testis diceret, commoveri Ci. da ste pri tem imenu osupnili.
c) (raz)dražiti = razjeziti, razkačiti, razsrditi, razbesneti: animi iudicum impudentiā defensionis commoventur Ci., cum esset ex aere alieno commota civitas Ci., sensit Neptunus graviter commotus V., qui me commorit (gl. opombo), flebit H., c. contionem Cu.
č) omajati, spodnesti (z neslogo): commotā principis domo T.
d) koga nagniti (nagibati), spodbuditi (spodbujati), napotiti, priganjati k čemu: commovit me Ci., neque aequitate orationis neque auctoritate Marcelli commotus est Ci., ab his historia commota est, ut auderet uberius … dicere Ci., usque eo commotus est, ut … Ci., commoveri et amore fraterno et existimatione vulgi C., tua nos voluntas commovit, ut de ratione dicendi conscriberemus Corn., c. homines ad turpe compendium Corn.; pogosto pt. pf. commōtus 3, ki se večinoma ne sloveni: his iniuriis commotus Ci. zaradi teh krivic, hoc nuntio commotus C., N. na to vest, his litteris nuntiisque commotus C.

3. (s prolept. obj.) vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), napraviti (napravljati): risum, alicui misericordiam Ci., miserationem Q., qui desideria imperitorum misericordiā commovet Ci., c. magnum et acerbum dolorem Ci., invidiam in me Ci., suspicio commovebatur Ci. sum se je začel vzbujati, ira tyranni commota est O., c. tumultum aut bellum in Sicilia Ci. povzdigniti, magnos belli aestus Lucr., tempestates certo signo commoventur Ci., hoc infiniti clamores commoventur Plin. iun., plures lacrimas c. Cu. izvabiti; occ. sprožiti, zastaviti besedo, začeti govoriti o čem: nova quaedam c. Ci. — Od tod

I. adj. pt. pr. commovēns -entis ganljiv, v srce segajoč, živ; v komp.: hoc castigandi genus commoventius visum Sen. rh. —

II. adj. pt. pf. commōtus 3

1. omahljiv, negotov, nestalen, neodločen: genus (dicendi) in agendo Ci., aes alienum T.

2. vzburjen, razburjen, razvnet, razsrjen, srdit, vzdražen, razdražen, pobesnel: Sen. ph., Aur., commoto similis Suet., commotus maiorem in modum Claudius T., commotior animus Ci., commotius ad omnia turbanda consilium L. sklep, sprejet v razburjenosti in zmožen, da vse sprevrže, commotissima et familiaris oratoribus figura Fr. — Adv. v komp.: contradicere aliquanto commōtius Aug.

Opomba: Kontr. obl. iz perfektove osnove: commōrunt (= commōvērunt): Lucr., commōrit (= commōverit): Caelius in Ci. ep., H., commōrat (= commōverat): Ter., commōssem, commōsset, commōsse (= commōvissem, commōvisset, commōvisse): Ci.

commūtābilis -e (commūtāre)

1. spremenljiv, nestalen: verbi principia Varr., vitae ratio Ci., res publica Ci.; adv. commūtābiliter spremenljivo, na spremenljiv način: Boet.

2. ret. exordium c. spremenljiv uvod = obraten uvod, zasukljiv uvod (ki ga lahko nasprotnik z majhno spremembo uporabi v prid svoji stranki): Ci., Q.

desigual neenak, nepodoben, različen; neraven; nestalen, omahljiv

destemplado nezmeren, pretiran; spremenljiv, nestalen; neuglašen; neprijeten; hripav

discontinuo agg. nestalen, nestanoviten, diskontinuiran; neenak; nesklenjen, nepovezan:
essere discontinuo nel lavoro biti nestanoviten pri delu
atleta discontinuo nel rendimento športnik, ki v rezultatih niha

disuguale agg.

1. neenak, različen, drugačen

2. mat. neenak

3. pren. neenakomeren; nestalen, nestanoviten:
carattere disuguale nestanoviten značaj

dubbio

A) agg. (m pl. -bi)

1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
dubbia fortuna zla sreča
è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če

2. spremenljiv, nestalen:
tempo dubbio nestalno vreme

3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
colore dubbio pren. politično neopredeljen
luce dubbia medla svetloba

4. neodločen, omahljiv:
carattere dubbio neodločen značaj

5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa

B) m

1. dvom:
dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
dubbio amletico iron. hamletovski dvom
dubbio metodico filoz. metodični dvom
senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
essere fuori dubbio biti gotovo

2. pomislek

3. vprašanje, problem

errante

A) agg.

1. bloden:
popolazione errante nomadsko ljudstvo
stella errante planet
cavaliere errante klativitez

2. pren. nestalen:
amori erranti nestalne ljubezni
sguardo errante pren. negotov, bloden pogled

B) m
ebreo errante večni žid (Ahasver)

erratico agg. (m pl. -ci)

1. blodeč:
selvaggina erratica prehodna divjad

2. geol. eratski:
mosso erratico eratska skala

3. med. nestalen, občasen:
febbri erratiche občasna vročica

errático nestalen; blodeč

estrella errática planet
rocas erráticas eratične skale, samotnjaki

errāticus 3 (errāre)

1. blodeč, bloden, nestalen, nestanoviten: homo Gell. potepuh, stellae Varr. fr., Sen. ph. premičnice, Delos O., vitis serpens multiplici lapsu et erratico Ci. na vse strani se vijoča; (o rastlinah) samorasel, necepljen: brassicae Ca., salix Vitr., cucumis Plin.; abstr. bloden: erraticam vitam degere Lact.

2. zmoten: erraticas semitas moliamur Aug.

fitful [fítful] pridevnik (fitfully prislov)
sunkovit, krčevit; muhast, spremenljiv, nestalen; občasen

flatterhaft površen, nestalen

flexíbil -ă (-i, -e) adj.

1. upogljiv, prožen

2. spremenljiv, nestalen, fleksibilen

3. lingv. pregiben