dross [drɔs] samostalnik
žlindra; usedlina, nesnaga, odpadek, izmeček
pogovorno pohlep po denarju
Zadetki iskanja
- đèrīz -íza m (t. geriz, perz.) dial.
1. odvodni kanal, ki teče skozi dvorišče ali vrt
2. potok, ki teče skozi dvorišče in odplavlja stranišče
3. stranišče: očistiti đeriz
4. nesnaga: đeriz oko kuće - đȕbre -eta s (t. gübre, gr. kopros)
1. gnoj: stajsko đubre hlevski gnoj; konjsko đubre
2. gnoj iz rane
3. smeti, nesnaga: sanduk za đubre
4. sodrga: mirno gledaš gdje se kojekakvo đubre na mene nabacuje
5. gnojilo: veštačko đubre umetno gnojilo - ēluviēs (star. ēloviēs) -ēī, f (ēluere)
I. med. izliv, iztok, odtok, izstop (vode): eluvie maris crescente unda T., eluvies aquarum Lact., ventris Aur. driska, eloviem facere per ventrem Luc. ap. Non. trebuh (telo) klistirati; abs. poplava, povodenj: eluvie mons est deductus in aequor O.; pren.: illa … eluvies civitatis Ci. potop.
— II. pass. met.
1. izplavljena nesnaga, umazana voda, blato, grez: Pall., siccare eluviem Iuv., oppida crebris ad eluviem cuniculis cavata Plin., sordium enormis eluvies Ap.
2. kar nastane po preplavitvi
a) mlaka, luža: in proxima eluvie … pueros exponunt L.
b) izplavljena globel, grapa, prepad: circumiri brevi spatio poterat eluvies Cu., voragines eluviesque praeruptae Cu., torrentes et eluvies iter morabantur Cu. - escualidez (množina: -ces) ženski spol nesnaga; shujšanost
- faeculentia -ae, f (faeculentus) droži, gošča: Sid.; metaf. nesnaga: Aug., Fulg.
- gȁd m
1. umazanija, nesnaga, gnusoba: svijet je pun -a
2. mrčes: gad me jeo; otkako je zagrijalo, ne mogu od toga -a da spavam
3. golazen: ovom motkom bijem gad, bijem pacove
4. kanalja: ti naši karijeristi, to su sve gadovi
5. gad od vremena slabo vreme; gad od čovjeka slab človek - gnûs m
1. živalski iztrebki
2. nesnaga, umazanija, gnus, gnusoba - grime [graim]
1. samostalnik
nesnaga, umazanija, sajavost
2. prehodni glagol
umazati, oblatiti - hȁla ž (t. halâ) dial. umazanija, nesnaga: od smrada i -e ne mogoh izdržati
- horrura ženski spol umazanija, nesnaga; izvržek, plaža, »šund«
- illuvie f
1. nesnaga
2. poplava
3. ekst. naval, velik dotok (ljudi) - il-luviēs (in-luviēs) -ēī, f
I. (in [praep.], lavĕre, luere)
1. povodenj, poplava: illuvies aquarum terras obrutas tenuit Iust.
2. meton. preplavljajoča (oblivajoča) voda: Zenobiam placidā inluvie … advertere T., per illuviem Cu. skozi močvirje. —
II. (in [priv.], lavĕre, luere), „neumitost“ = blato, nesnaga:
1. v pravem pomenu: Luc. fr., dira i. V., inluvie deformis T., vellera inluvie peresa V., pectus inluvie scabrum Ci., obesa illuvies Col. umazano telo.
2. metaf. nesnaga, madež
a) (v moralnem oziru): inde lavatur naturae inluvies Prud. izvirni greh.
b) (v estetskem oziru): vendere illuviem Sen. ph. (fr.) staro šaro, germana illuvies Pl. (kot psovka). - immondices [-dis] féminin pluriel nesnaga, odpadne snovi, odpadki, smeti
tas masculin d'immondices kup nesnage - imperfundiēs -ēī, f (in [priv.], perfundere) nesnaga, umazanost, nečednost: Luc.
- inmundicia ženski spol nesnaga, nečistoča
- inquināmentum -ī, n (inquināre) nesnaga, blato, usedlina: Vitr., Gell., Macr., Eccl., P. F.
- līmus2 -ī, m (ali iz *loimos, sor. z linere, prim. lat. lēvis, stvnem. leim, leimo = nem. Lehm ilovica, stvnem. līm = nem. Leim lepilo, klej, apno ali pa iz *slīmos iz indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar = lat. līmāx (gl. līmāx))
1. blato (ki se useda na dno vode), glen, mulj, palúd: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis Lucr., amnis … obducto late tenet omnia limo V., amnes limum felicem trahunt V. oplajajoče (rodovitno) blato, aqua limo turbata H., in vadis haesitantis frumenti acervos sedisse inlitos limo L.; metaf.: pectora … limo vitiata malorum O., ad limum V. do dna.
2. črevesno blato, govno, iztrebki, lajno: Pall., lēvis l. V. kravjak (po drugih: spolzka ilovica).
3. blato, ki se česa drži, nesnaga, umazanija: gravis veteri craterae limus adhaesit H., l. dentium Cael.
4. glina, ilovica, il(o): limus durescit igni V., princeps l. H. prva ilovica (iz katere je Prometej oblikoval ljudi).
Opomba: Stlat. je beseda masc. in fem. po Prisc. - lodo moški spol blato, nesnaga; močvirje
hace lodo blatno je (zunaj)
salpicar de lodo z blatom obmetavati; (o)psovati
salir del lodo y caer en el arroyo priti z dežja pod kap - lordezza f nesnaga; umazanost (tudi pren.)