Franja

free¹ [fri:] pridevnik (freely prislov) (from, of)
prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen
kemija nevezan

to be free to... smeti
free booze pijača zastonj
I am free to confess rad priznavam
free and easy neformalen, nekonvencionalen, naraven
Free Church cerkev, ki je ločena od države; britanska angleščina neanglikanska cerkev
to make free of the city podeliti častno meščanstvo
free delivered dostava zastonj
free of duty prost carine
free fight pretep, ravs in kavs
free from (ali of) brez, prost česa; izven, zunaj
free hand proste roke, posebna svoboda dejanja
free living uživanje
free and unencumbered brez hipoteke
to make s.o. free of one's house dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobo
to make free with preveč si dovoliti
free pass brezplačna vstopnica
free in one's speech nepreviden v govoru
free wind ugoden veter
to set (ali make) free osvoboditi
free labour delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatih
free thought svobodomiselnost
free trade prosta trgovina; tihotapstvo
free on board franko ladja
free on rail franko vagon
free alongside ship trgovina prost prevoz do ladje
to make free use of brez oklevanja uporabljati
post free poštnina plačana vnaprej
free station franko postaja

go-as-you-please [góuæsjuplí:z] pridevnik
nenačrten, površen, prost (stil), neomejen

ilimitado neomejen

ilímite pesniško neomejen, brez meja

illimitable [ilímitəbl] pridevnik (illimitably prislov)
brezmejen, neomejen

illimité, e [ilimite] adjectif neomejen, brezmejen

confiance féminin illimitée brezmejno zaupanje

im-mētātus (in-mētātus) 3 (in [priv.], mētāre) neodmerjen, neomejen: iugera H.

in-circumscrīptus 3 (in [priv.], circumscrībere) neomejen: Eccl.

in-coercitus 3 (in [priv.], coercere) neomejen, ne(o)brzdan: affectus Iulianus ap. Aug.

in-comprehēnsibilis -e

1. ki ga ni moč prijeti ali doseči, neprijemljiv, nezgrabljiv, nedosegljiv (nedosežen): Macr., parvitas arenae Col., constare ex comprehensibili et incomprehensibili Tert.

2. metaf.
a) (v razgovoru) neizpodbiten, ki mu ni priti do živega: in disputando inc. et lubricus Plin. iun. (podoba, vzeta od borilca).
b) (razumu) nedosegljiv, nedosežen, nerazumljiv, nedoumen, nedoumljiv: Cels., praecepta Q., iudicia Vulg.
c) (z dejanjem) nedosežen ali neobsežen, neomejen, neskončen, neizmeren, brezmeren: vita, opus (naloga), arbitrium (samovoljnost) Sen. ph.; od tod adv. incomprehēnsibiliter nedosež(e)no, metaf. nerazumljivo, nedoumno: Eccl.

indéfini, e [ɛ̃defini] adjectif nedoločen; neomejen

passé masculin indéfini sestavljeni pretekli čas

indefinido nedoločen; nepojasnjen; neomejen; slovničen izraz nedoločen

por tiempo indefinido za nedoločen čas; za vedno

indefinite [indéfinit] pridevnik (indefinitely prislov)
nedoločen; neomejen; nerazločen, nejasen

slovnica indefinite article nedoločni člen
slovnica indefinite declension krepka sklanjatev

indeterminate [inditə́:minit] pridevnik (indeterminately prislov)
nedoločen, neodločen, nejasen
botanika neomejen
slovnica nenaglašen

pravno indeterminate sentence obsodba za nedoločen čas, odvisna od zapornikovega vedenja
slovnica indeterminate vowel polglasnik
botanika indeterminate inflorescence neomejeno cvetenje

in-dēterminātus 3 (in [priv.], dētermināre) neomejen, neopredeljen, nedoločen: Cass.; metaf.: Tert.

indéterminé, e [-ne] adjectif nedoločen, neomejen; (redko) neodločen

pour une période indéterminée za nedoločen čas

infini, e [ɛ̃fini] adjectif neskončen, neomejen; neštevilen, brezštevilen; brezmejen; masculin neskončnost

foule féminin infinie brezštevilna množica
avoir une patience infinie biti skrajno potrpežljiv
prendre d'infinies précautions privzeti številne varnosene ukrepe
à l'infini do neskončnosti, neskončno

infinite¹ [ínfinit] pridevnik (infinitely prislov)
neskončen, neomejen, neizmeren; brezštevilen, ogromen
slovnica nedoločen

īn-fīnītus 3, adv. -ē (in [priv.], fīnīre) neomejen, brez konca, neskončen, brezkončen, neizmeren, in sicer

1. prostorsko: Mel., spelunca ... infinitā altitudine Ci., mundus finitus infinito similis Ci., inf. spatium Lucr., domuisti gentes ... locis infinitis Ci., inf. imperium, potestas Ci., L. neomejena.

2. časovno: Lucr., infinito ab tempore Ci. od vekov; od tod o dogodkih: infinitum bellum N. neskončna, caedem infinitam civium facere Ci., dimicatio Ci., infinita illa hasta Ci. neprestane dražbe (gl. hasta), infinitae quaestiones Ci., iis infinitum est odium Ci., quid plausūs infiniti Ci. odobravanje, ploskanje, ki ga noče biti konec, spem infinitam persequi Ci. čigar konec je nedogleden, čigar konca ni videti, labor Ci., occupationes N. neprestana, cunctatio Plin. iun., curae Q.

3. po številu: Auct. b. Afr., Gell., Eutr., Lamp., multitudo infinita eorum, qui ... Ci., lucrum Ci., unum genus infinitae pecuniae cogendae Ci.; od tod: inf. facta, scelera, crimina Ci. ali inf. copiae Cu. brezštevilni, immunitatibus infinitis sublata vectigalia Ci.

4. po meri: Q., Iust., Eutr., Val. Max., magnitudo C., commentarii Ci.; od tod: inf. ambitus, largitio, licentia, cupiditas Ci. brezmeren, neizmeren, oratio Ci. ki ga ni konca, singillatim ea dicere infinitum est Ci. bi bilo neskončno dolgo, pretium Icti. nezmerna, si cui nimis infinitum videtur Ci. preobširno; subst. īnfīnītum -ī, n neizmerna množina: auri Eutr., ad, in infinitum Plin., Q. brez konca in kraja, do neskončnosti, in infinito Icti. neomejeno, brez omejitve, infinitum quantum Plin. neskončno, čez mero, izredno, infinito (silno) praestare ceteris Plin., infinito plus, magis Q. dokaj več, bolj; adv.: infinite partes secare et dividere Ci., inf. perorare, concupiscere Ci.

5. occ. kot ret. in fil. t. t.: nedoločen, splošen, pojmoven (posnet, abstrakten): „convenerit“ aeque infinitum est, „consenserit“ hoc vero cum infinitum tunc obscurum et occultum Ci., res infinite posita Ci., infinitior distributio Ci., inf. quaestio Ci. govorniška snov, coniunctiones ali connexa Ci. nedoločne povedi, nedoločen konsekutivni stavek; kot gram. t. t. modus inf. ali verbum inf. Q. nedoločni zaimek (kakor quis, quem, quoius) Varr.

intégral, e, aux [ɛ̃tegral, gro] adjectif cel, popoln, integralen; neskrajšan, nezmanjšan, neomejen; masculin integral

calcul masculin intégral integralni račun