Franja

continence [kɔ́ntinəns] samostalnik
vzdržnost, zmernost; čistost, nedolžnost

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

guilelessness [gáillisnis] samostalnik
odkritost; nedolžnost

guiltlessness [gíltlisnis] samostalnik
nedolžnost

incolpevolezza f nedolžnost

in-crīminātiō -ōnis, f nedolžnost, nekaznivost: Tert.

inculpabilidad ženski spol nekrivda, nedolžnost

veredicto de inculpabilidad oprostilna sodba

innocence [ínəsns] samostalnik
nedolžnost, neškodljivost, preprostost
pravno nedolžnost (of)

innocence [inɔsɑ̃s] féminin nedolžnost, nekrivda; čistost, naivnost, preprostost; bebavost

abuser de l'innocence de quelqu'un zlorabiti naivnost kake osebe
proclamer l'innocence de l'accusé proglasiti obtoženca za nekrivega
prouver son innocence dokazati svojo nedolžnost

innocentia -ae, f (innocēns)

1. neškodljivost: Italia principatum obtinet animalium ferorum innocentiā Plin.; o značaju: innocentia est adfectio animi, quae noceat nemini Ci.

2. nedolžnost: iudicia non metuis; si propter innocentiam, laudo Ci., iudices ad praesidium innocentiae constituti (sunt) Ci.; meton.: innocentiam (nedolžne) iudiciorum poenā liberare Ci.

3. poštenost, pravost, neomadeževanost, brezgrajnost: S., Cu., T., Q., rigidae innocentiae Cato erat L., erat summā innocentiā et integritate Ci.; occ. nesebičnost: (naspr. avaritia) Cat. in Ci. ep., S., N., Plin. iun., Suet., quantā innocentiā debent esse imperatores! Ci., suam innocentiam perpetuā vitā esse perspectam C., innocentiam simulare Iust.

innocēnza f

1. nedolžnost; ekst. naivnost, preprostost:
età dell'innocenza otroštvo
beata innocenza! ti preprosta duša!

2. pravo nedolžnost:
dimostrare l'innocenza dell'imputato dokazati obtoženčevo nedolžnost

inocencia ženski spol nedolžnost, nekrivda; preprostost, naivnost, neškodljivost

nȅdūžnōst ž nedolžnost: dokazati svoju nedužnost

pudicité [püdisite] féminin sramežljivost, nedolžnost, čistost; poštenost

pureness [pjúənis] samostalnik
čistost, snažnost
figurativno nedolžnost, neomadeževanost, neoporečnost

pūritās¹ -ātis, f (pūrus)

1. čistost, čistoča, čistota: Macr., Pall., Hier.; v pl.: aquarum innoxiae puritates Arn.

2. metaf.
a) jezikovna čistost, čistost jezika: Tulliana, sermonis Hier.
b) nravna (moralna) čistost, nedolžnost: Arn., manuum mearum Vulg., morum Hier., quid ego huic puritati dignum rependo Symm.

purity [pjúəriti] samostalnik
čistoča, čistost; nedolžnost, čednost

sainte nitouche [sɛ̃nituš] féminin ženska, ki hlini sramežljivost, nedolžnost, »sveta nedolžnost«

sanctimōnia -ae, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: ex hominum vita ad deorum religionem et sanctimoniam demigrasse CI., illa summā sanctimoniā Vestalibus sacris praesederat T., sanctimonia nuptiarum CORN. sveta slovesnost (svečanost).

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: domum habere clausam pudori et sanctimoniae CI., quid mihi cum ista summa sanctimonia CI. z največjo vestnostjo, Torquata priscae sanctimoniae virgo T., deligi oportere feminam nobilitate, puerperiis, sanctimoniā insignem T.

sanctitās -ātis, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: sepulcrorum CI., fretus sanctitate tribunatūs CI., sanctitas regum C. AP. SUET., regii nominis S. AP. SERV., templi insulaeque L. pribežališčna (zavetiščna) pravica; tako tudi templo sanctitatem tribuere T.; v pl.: ARN., deorum et hominum sanctitates omnes CI.

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: PLIN. IUN., VELL., FL., SID. idr., quod in iuventute habemus illustrius exemplum veteris sanctitatis? CI., pudor sanctitasque feminarum L., dominae T., docentis Q., quantā sanctitate bellum gessisset N.; occ.
a) pobožnost: deos placatos pietas efficiet et sanctitas CI., quae pietas, sanctitas, religio? CI.; v pl.: religionum sanctitates CI. pobožno čaščenje bogov (po drugih: sveti obredi).
b) svetost kot naslov škofov: CASS., sanctitas tua AUG., HIER.