-
présentateur, trice [-tatœr, tris] masculin, féminin napovedovalec, -lka (oddaje, sporeda ipd.)
-
presentatore m (f -trice)
1. predlagatelj, predlagateljica
2. napovedovalec, napovedovalka
-
prodromus -ī, m (gr. πρόδρομος)
1. „predtekač“, predhodnik, (pred)glasnik, predvestnik, sel, napovedník, znanilec, napovedovalec: Pompeiani prodromi Ci. ep. Pompejevi zastopniki, opravniki, poselniki, agenti.
2. metaf.
a) prodromi „predhodniki“, neki severoseverovzhodni vetrovi, ki vejejo 8 dni pred vzhodom ozvezdja Veliki pes: Ci. ep., Col. Plin., Ap., Amm.
b) bot. predhodnik, neka zgodnja vrsta smokev: Plin.
-
profēta m (f -tessa; m pl. -ti)
1. relig. prerok, profet:
i profeti dell'Antico Testamento preroki Stare zaveze
2. ekst. prerok, napovedovalec, glasnik:
cattivo profeta slab prerok
profeta di sventure napovedovalec nesreč
-
prognosticator [prəgnɔ́stikeitə] samostalnik
napovedovalec; prerok, vedež
-
programmista m, f (m pl. -ti)
1. programer
2. rtv napovedovalec, napovedovalka programa
-
Rundfunksprecher, der, napovedovalec
-
spícher -iţă (-eri, -íţe) m/f (radijski, televizijski) napovedovalec (-lka)
-
spȉker m (angl. speaker) spiker, napovedovalec
-
Sprecher, der, (-s, -) einer Sprache: govorec; (der Sprechende) govoreči; (Redner) govornik; von Mietern usw.: zastopnik, predstavnik; der Regierung: predstavnik za tisk; von Nachrichten: napovedovalec
-
vestitór -i m oznanjevalec, napovedovalec, glasnik
-
Weissager, der, (-s, -) napovedovalec, razlagalec, videc, prerok
-
диктор m napovedovalec
-
ди́ктор -а ч., napovedoválec -lca m.
-
допові́да́ч -ві́дача́ ч., poročeválec -lca m., napovedoválec -lca m., predavátelj -a m.
-
предвестник m znanilec, glasnik, napovedovalec
-
прові́сник -а ч., glasník -a m., napovedoválec -lca m.
-
прорицатель m (knj.) napovedovalec, prerok
-
augur [ɔ́:gə]
1. samostalnik
zgodovina napovedovalec usode, vedeževalec, avgur
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vedeževati, napovedovati
-
cassandra f
1. pren. napovedovalec nesreč
2.
Cassandra mitol. Kasandra