erstrangig prvorazreden; Problem: zelo pomemben, nujen
essential1 [esénšəl] pridevnik (essentially prislov)
bistven, nujen, tehten, važen, pomemben
kemija eteričen
essential oil eterično olje
exigent [éksidžənt] pridevnik (of)
nujen; zahteven
to be exigent of s.th. nujno kaj zahtevati
forzato
A) agg.
1. prisiljen:
un riso forzato prisiljen smeh
interpretazione forzata pren. samovoljno tolmačenje
2. nujen, nehoten, prisilen, neprostovoljen:
assenza forzata nujna odsotnost, odsotnost zaradi nujnih razlogov
3. prisilen:
lavori forzati prisilno delo
marcia forzata voj. pospešeni marš, dolg in hiter pohod
4. hidravl.
condotta forzata tlačni vod
B) m kaznjenec, obsojenec na prisilno delo
grábnic -ă (-i, -e) adj.
1. hiter
2. nujen
hȉtan -tna -o nujen: -o pismo; -a pomoć prva pomoč
hurry-up [hʌ́riʌp] pridevnik
ameriško nujen, nagel, hiter
hurry-up call klic v sili
impellēnte agg. ki spodbuja, ki priganja; neogiben, nujen
im-pendō (in-pendō) -ere -pendī -pēnsum
1. natehtati, odtehtati, in sicer denar na tehtnici, Suet., i. sumptum Ci.; od tod: (denar) uporabiti (uporabljati), (po)trošiti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, izda(ja)ti: ubi tandem istud latet, quod tu de tua pecunia dicis impensum? Ci., pecuniam i. in aliquam rem Ci., pecuniam i. in aliquā re Icti.
2. metaf. (trud, čas, skrb idr.) uporabiti (uporabljati), priložiti (prilagati), vložiti (vlagati), obrniti (obračati); zevg.: quid censetis eos voluisse impendere laboris, operae, pecuniae? Ci., operam, curam, pecuniam impendant in eas res Ci., certus labor et sumptus impenditur ad incertum casum Ci., nihil sanguinis in socios i. O.; z dat.: Q., vitam eius usui i. T., vitam vero i. Iuv., tantos sumptus … colendis imaginibus Lact. — Od tod adj. pt. pf. impēnsus 3, adv. impēnsē
1. natehtan, odtehtan, od tod v ceni: drag, visok: Ci. idr., impensō pretio equos emere C. za drag denar, impenso pretio vēnīre L.; tudi samo zase: lusciniae inpensō coëmptae H., impense aliquem humare Iust. ali impensius venerari numina O. z veliko —, večjo potrato.
2. metaf. znaten, velik, silen, močen, nujen: Val. Max., Suet., Gell., ab hac tam impensa voluntate bonorum dissideret Ci., impensior cura O., T., impense cupere Ter., milites impense (strogo) retinere L., impensius gratias agere L., consulere V., instare O.; poseb.
3. subst. impēnsa -ae, f (sc. pecunia) natehtani, odtehtani denar = (s)troški, izdatki: nullam impensam fecerant Ci., sine impensā ali nullā impensā Ci. brez stroškov, impensā eius L. na njegove stroške, i. publica L., T. javni izdatki, državni stroški, nec impensae nec labori parcere L. ne bati se niti stroškov niti truda, ne ozirati se niti na … , impensae cenarum H. za pojedine; ne zavedajoč se več izvora te besede piše L.: quia impensa pecuniae facienda erat stroški v denarju, denarni str.; pren.: meis impensis N. na moje stroške = mojemu dobremu imenu na škodo; metaf. žrtvovanje, uporaba: sine impensa cruoris sui O., i. operum V., officiorum L.; meton. potrebščine, gradivo, sestavine: sacrificii Petr., impensae aedificandi causā theatri dudum congestae Amm.
impératif, ive [ɛ̃peratif, iv] adjectif zapovedovalen, oblasten, avtoritativen, ukazujoč; nujno potreben, nujen; masculin, grammaire velelnik; absolutna potreba, nujnost
ton masculin impératif zapovedujoč ton
besoins masculin pluriel impératifs nujne potrebe
imperative [impérətiv]
1. pridevnik (imperatively prislov)
ukazovalen, oblasten; nujen, obvezen
slovnica velelen
2. samostalnik
slovnica velelnik, imperativ; nuja, obveza
impérieux, euse [-rjö, z] adjectif gospodovalen, oblasten, ukazovalen; nujen, nevdržljiv, neizbežen
besoin masculin impérieux nujna potreba
imperioso zapovedovalen, oblasten; nujen
necesidad imperiosa nujna potreba
imperious [impíəriəs] pridevnik (imperiously prislov)
ukazovalen, oblasten, gospodovalen; prevzeten; nujen
imporre*
A) v. tr. (pres. impongo)
1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime
2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino
3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala
B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)
1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost
2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti
imprescindibile agg. neodložljiv, nujen
incalzante agg. nujen; preteč; priganjajoč
indispensábil -ă (-i, -e) adj. nujen, nujno potreben
indispensabile agg. nepogrešljiv; nujen
indispensable [indispénsəbl]
1. pridevnik (indispensably prislov)
neobhoden, nujen, nujno potreben (for, to za)
vojska neizogiben
2. samostalnik
neobhodno potreben človek ali stvar
množina, šaljivo hlače