Franja

illegitimate¹ [ilidžítimit] pridevnik (illegitimately prislov)
nezakonit, nezakonski; napačen, nepravilen

an illegitimate word nepravilna beseda

illegittimo

A) agg. nezakonit, nezakonski; nelegitimen:
figlio illegittimo nezakonski otrok

B) m (f -ma) nezakonski otrok

izvànbrāčnī -ā -ō nezakonski: izvanbračni sin

ledig Adjektiv samski, neporočen; (frei von) neobremenjen (z), prost (česa), brez (česa); Kind: nezakonski; lediges Gestein jalovina; ledig werden einer Sache znebiti se česa

love-begotten [lʌ́vbigɔtn] pridevnik
v ljubezni spočet, nezakonski

manzer -eris (hebr. beseda) nezakonski: Eccl.

misbegotten [misbigɔ́tn] pridevnik
nezakonski
figurativno odvraten

natural¹ [nǽčərəl] pridevnik (naturally prislov)
naraven; resničen, pristen; fizičen; prirojen, lasten (to)
rojen (govornik), od rojstva (bebec); naraven, nezakonski (otrok, oče)
glasba razvezen

to come natural to biti komu lahko, biti komu prirojeno
to die a natural death umreti naravne smrti
natural gas zemeljski plin
natural history prirodopis
natural law naravni zakon
natural philosophy fizika
natural science naravoslovje
natural selection naravna selekcija (po Darwinu)
glasba natural sign razvezaj
natural spring zdravilni vrelec
glasba natural scale C dur
natural treasures naravne lepote
natural weapons nohti, zobje, pesti

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

naturel, le [-rɛl] adjectif naraven, priroden; preprost, (vino) pristen; neprisiljen; (otrok) nezakonski; masculin narava, naravne lastnosti, čud, temperament; domačin

histoire féminin naturelle prirodopis
loi féminin naturelle naravni zakon
sciences féminin pluriel naturelles prirodoslovne znanosti
parties féminin pluriel naturelles spolovila
enfant masculin naturel nezakonski ofrok
mort féminin naturelle naravna smrt
phénomènes masculin pluriel naturels naravni pojavi
au naturel po naravi, naravno, (o živilih) brez začimb ali prilog
conserve féminin au naturel konserva brez začimb
bœuf masculin au naturel govedina servirana sama, brez priloge
il est timide de son naturel po svoji naravi je plašen
se conduire avec naturel neprisiljeno se vesti
les naturels méprisent les étrangers domačini prezirajo tujce

nȅbrāčan -čna -o nezakonski: -o dijete, dete

nelegítim -ă (-i, -e) adj. nezakonski, nelegitimen

nezákonit -a -o
1. nezakonit, nepostaven: -o stanje pod okupatorom
2. nezakonski: -a djeca; -o dijete; -a snaha

nichtehelich Kind: nezakonski; nichteheliche Lebensgemeinschaft izvenzakonska skupnost

nothus 3 (gr. νόϑος)

1.
a) (o človeku) nezakonski; subst. nothus -i, m nezakonski sin, pankrt, bastard, „zležè“ (= sin znanega očeta in kake priležnice ali sužnje, naspr. legitimus; spurius pa je sin neznanega očeta): Col., Antiphaten … Thebana de matre nothum Sarpedonis alti, coniecto sternit iaculo V., nothum, qui non sit legitimus, Graeci vocant Q., nothum Graeci natum ex uxore non legitima vocant Fest., nothum Graeci natum ex uxore non legitima dicunt P. F.
b) (o živalih) mešanec, križanec, „polután“: Col., nothi equi V., Indis arant minores (sc. elephanti), quos appellant nothos Plin.

2. metaf. nepristen, nepravi, napačen, kriv, tuj: lumen (sc. lunae; naspr. proprium) Lucr., Cat., Arn., Attis … notha mulier Cat., n. nomina Varr., n. lectiones (izrazi) Arn. — Kot nom. propr. Nothus -ī, m Nótus, ime nekega mladeniča: H.

noto znan, poznan; nezakonski (otrok)

spurio agg. (m pl. -ri)

1. nezakonski (otrok)

2. nepristen; neizviren; ponarejen

3. anat. nepravi, nepristen

spurious [spjúəriəs] pridevnik (spuriously prislov)
nepravi, nepristen, lažen, ponarejen, podtaknjen; nezakonski; dozdeven, psevdo-
biologija le po zunanjosti podoben

spurius 3 (verjetno izposojenka iz etr., morda sor. s spurium ali (verjetneje) s spurcus)

1. nezakonski, spočet zunajzakonsko (izven zakona, zunaj zakonske zveze); nav. kot subst. spurius -iī, m nezakonski otrok, pankrt, fáčuk, kurbič, kurbin otrok (sin) = gr. πορνογενής, tj. otrok neznanega očeta in nizke kurbe (nothus = gr. νόϑος pa je otrok znanega očeta in kake priležnice, postranski otrok, priležniški otrok, bastard, mulček): G., Dig., impares enim nuptiae et praeterea in villa sine testibus et patre non consentiente factae legitimae non possunt videri ac per hoc spurius iste nascetur Ap., quid Tarentini, quos Lacedaemone profectos spuriosque vocatos accipimus? Iust. Kot nom. propr. Spurius (okrajšano Sp.) -iī, m Spúrij, rimsko ime, npr. Spurius Cassius, Spurius Maelius L. Spurij Kasij, Spurij Melij.

2. metaf. nepristen, nepravi, lažen, ponarejen: versus Aus., vates Aus. slab.

unehelich nezakonski; uneheliche Mutter neporočena mati, nezakonska mati; uneheliches Kind nezakonski otrok