Franja

merācus 3 (merus) nemešan, čist, sam, suh

1. (o vinu): vinum Cels., Cael. in (pesn.) uva Pr.; (naspr. vinum aquatum), vinum meracius Ci.; adv. merācius (merācus) čisto, nemešano: meracius bibere Cels.

2. (o snovnih stvareh) sam, čist, nemešan, nepokvarjen: helleborum H.; metaf.: non modice temperata, sed nimis meraca libertas Ci., libido dominandi meracior Aug., meracissimus scientiae fons Sid.

nepòkvāren -a -o nepokvarjen; -ōst ž nepokvarjenost

pur -ă (-i, -e) adj. čist, pristen, naraven, nepokvarjen
□ pur-sânge čistokrven
□ pur şi simplu preprosto

recent [rí:sənt] pridevnik
nedaven, pravkar nastal, mlad; nov, sodoben, moderen; svež, nepokvarjen
geologija pripadajoč sedanji dobi (razdobju)

recent from Paris novo, pravkar dospelo iz Pariza
the most recent news najnovejše vesti
have you had recent news from...? imate kaj zadnjih, najnovejših vesti od...?

simple¹ [simpl] pridevnik (simply prislov)
enostaven, preprost, nekompliciran; jasen, čist, nepotvorjen (resnica); brez okraskov; nesestavljen, nespojen, brez primesi; nepokvarjen, neafektiran, naraven, preprost; naiven, neveden, bedast, neumen, lahkoveren, bebast

of simple birth preprostega rodu
simple dress preprosta obleka
in simple beauty neokrašen, v naravni lepoti
simple eye eno od očes, ki tvorijo oko žuželke
simple diet preprosta hrana
simple equation enačba 1. stopnje
a simple explanation preprosta razlaga
simple interest navadne obresti (samo na glavnico)
simple leaf list s samo enim peresom
the simple life preprosto življenje (brez razkošja)
gentle and simple plemenit in preprost
simple madness čista, prava norost
pure and simple čist, popoln
simple sentence prosti stavek
I am not so simple as to believe that... nisem tako naiven, da bi verjel, da...
that is simple madness to je prava norost
your simple word is enough vaša beseda sama zadostuje

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.

sound³ [sáund]

1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

2. prislov
trdno, globoko; zelo

to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal

sweet¹ [swi:t]

1. pridevnik (sweetly prislov)
sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do)
pogovorno mil, dražesten, ljubek, sladek
pogovorno gladek, miren, brez truda

at one's own sweet will po svoji mili volji, po svoji glavi
a sweet one sleng krepak udarec
sweet breath svež, prijeten duh (iz ust)
a sweet tooth figurativno sladkosnednost
a sweet going gladka vožnja (na dobri cesti)
sweet and twenty "očarljiva dvajsetletnica"
my sweet one! moj ljubi!
to be sweet on s.o. pogovorno biti zaljubljen v koga, nor za kom
to be sweet with dišati po
this fish is not quite sweet ta riba ni čisto sveža
to have a sweet taste imeti sladek okus
to have a sweet tooth figurativno biti sladkosneden
to keep s.o. sweet dobro se razumeti (shajati) s kom

2. prislov

to smell sweet blago dišati
to taste sweet imeti sladek okus

uncorrupted [ʌnkərʌ́ptid] pridevnik
nepokvarjen (tudi figurativno)
nepodkupljen, nepodkupljiv

undepraved [ʌndipréivd] pridevnik
nepokvarjen

unperverted [ʌnpəvə́:tid] pridevnik
nepokvarjen, neizprijen

unsophisticated [ʌnsəfístikeitid] pridevnik (unsophisticatedly prislov)
naraven, preprost, nepopačen, neizumetničen, nepokvarjen, neafektiran, neizkušen, naiven; čist, nemešan

unspoiled [ʌnspɔ́ild] pridevnik
nepokvarjen, nepoškodovan, nedotaknjen; izviren, prvoten; nepomešan, nezmešan; nerazvajen (otrok)

untainted [ʌntéintid] pridevnik
nepokvarjen, svež
figurativno neomadeževan, čist

unverdorben nepokvarjen

unvitiated [ʌnvíšieitid] pridevnik
nepokvarjen, čist (zrak)

натуральный priroden; nepokvarjen; preprost;
натуральная школа (zast.) realistična šola

незіпсо́ваний прикм., nèpokvárjen prid.

неиспорченный nepokvarjen, čist

integellus 3 (demin. k integer) precej nedotaknjen, precej nepokvarjen: homo Ci. ep., castus et integellus Cat.