Franja

ekspiratóren (-rna -o) adj. espiratorio:
lingv. ekspiratorni naglas accento espiratorio

jákosten (-tna -o) adj.

1. di forza, di potenza, di grado:
geol. jakostna stopnja magnitudine; grado
potres šeste jakostne stopnje terremoto di VI grado
lingv. jakostni naglas accento dinamico

2. šport.
jakostna lestvica graduatoria
jakostna skupina gruppo di merito (nello sci alpino)

melódičen (-čna -o) adj.

1. muz. melodico:
melodična linija linea melodica
melodični interval intervallo melodico
melodični razvoj progressione armonica, melodica

2. (peven, speven) melodioso, armonioso, cantabile; canoro

3. lingv.
melodični naglas accento melodico, musicale

muzikálen (-lna -o) adj.

1. (glasben) musicale, della musica

2. (ki ima smisel za glasbo) musicale

3. (blagoglasen) musicale

4. lingv. musicale:
muzikalni naglas accento musicale

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

1. prelevare:
odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

2. togliere, prendere, levare:
odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

3. liberare, svincolare, sollevare:
odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

4. ritirare:
odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
jur. odvzeti last spossessare
knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
odvzeti mitsko avreolo smitizzare
odvzeti naglas disaccentare
šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
odvzeti strup svelenire
agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
jur. odvzeti zemljo spoderare

oponašati glagol
1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánoz, imitál, mímelZnal je zelo dobro opazovati, zaradi česar je znal izjemno oponašati ljudi. ▸ Nagyon jó megfigyelő volt, ezért kivételesen jól tudta utánozni az embereket.
Imam posnetek kosa, ki oponaša zvonjenje prenosnega telefona. ▸ Van egy felvételem egy rigóról, ami a telefoncsörgést hangját utánozza.
Nato se je začela ritmično trkati po prsih, s čimer je oponašala utripanje srca. ▸ Ezt követően elkezdett ütemesen dobogni a mellkasán, amivel a szívdobogást utánozta.
Skoraj vsaka papiga govori, ampak največkrat oponaša lastnika in lastnik jo tudi najbolje razume. ▸ Majdnem minden papagáj beszél, azonban a legtöbbször csak a gazdájukat utánozzák, és a gazdájuk az, aki a legjobban megérti őket.

2. (privzemati navade) ▸ utánozOtroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. ▸ A gyerekek figyelnek és utánoznak minket, ezért tegyük fel magunknak a kérdést, hogyan viselkedünk vásárlóként.
Udoben naklon strešine oponaša naravni naklon zemljišča. ▸ A tető kényelmes dőlésszöge a föld természetes lejtését utánozza.

3. (očitati) ▸ nehezményez, felró
Moški take ženske, ki mu kar naprej nekaj oponaša, ne mara. ▸ A férfi nem szereti, ha egy nő folyton nehezményez valamit.
Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. ▸ Nem önreklámról van szó, ahogy azt egyesek felróják neki.

označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco

2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

4. descrivere

5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare

poudar|ek moški spol (-ka …)

1. (naglas) der Akzent, die Betonung, der Ton; na zadnjem zlogu: die Endbetonung

2. der Nachdruck; pri govorjenju: die Eindringlichkeit; barvni ipd.: die Hervorhebung; (težišče) der Schwerpunkt, das Schwergewicht; (svetlobni poudarek) das Glanzlicht
dati poseben poudarek čemu (einer Sache) Nachdruck verleihen
s poudarom zlog: betont (na zadnjem zlogu endbetont, s šibkim poudarom [schwachbetont] schwach betont), trditev: mit Nachdruck

premákniti (-em) | premíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

2. smuovere

3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare

B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero

stálen (-lna -o) adj.

1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui

2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami

3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio

stávčen de la phrase, de la proposition

stavčna analiza analyse ženski spol syntactique (ali logique)
stavčni člen membre moški spol de la phrase (ali de la proposition)
stavčna melodija mélodie ženski spol de la phrase
stavčni naglas accent moški spol (de la phrase)
stavčno znamenje (signe moški spol de) ponctuation ženski spol
stavčna zveza enchaînement moški spol des propositions

stávčen de la oración, de la proposición, de la frase

stavčna analiza análisis m sintáctico
stavčni člen parte f de la oración, miembro m de la proposición
stavčni naglas acento m de la frase
stavčno znamenje (signo m de) puntuación f

stavčn|i (-a, -o) Satz- (člen das Satzglied, der Satzteil, model/vzorec das Satzmuster, naglas der Satzakzent, okvir die Satzklammer, analiza die Satzanalyse, celota der Satzzusammenhang, logika die Satzlogik, melodija die Satzmelodie)
v stavčni funkciji satzwertig

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

tóničen tonic

tóničen pripomoček, krepilo medicina tonic
tóničen (muzikalen) naglas gramatika tonic accent, stress

zlog samostalnik
1. (o govorni enoti) ▸ szótagNekatere zloge torej nevede beremo hitreje, druge pa počasneje. ▸ Tehát egyes szótagokat önkéntelenül gyorsabban, másokat pedig lassabban olvasunk.
Mislim, da bi moral biti naglas na drugem zlogu. ▸ Szerintem a hangsúlynak a második szótagon kellene lennie.

2. (o strukturi snovi) ▸ állagNajustreznejše razmere za pridelavo vrtnin nam omogočajo drobno grudičasti zlog, ki ga ni vedno enostavno doseči. ▸ A zöldségtermesztés legmegfelelőbb feltételeit a porhanyós állagú talaj biztosítja számunkra, melyet nem mindig könnyű elérni.

3. računalništvo (podatkovna enota) ▸ bit