Franja

drobtínica ž
1. droptinica, mrvica: pomesti -e z mize; prepražiti -e
2. materine -e bot.
popadijica, Tanacetum parthenium

fărâmă -e f drobtina; mrvica

granēllo m

1. zrno, pečka:
un granello di riso riževo zrno
i granelli delle pere hruškine pečke
un granello d'uva grozdna pečka

2. pren. zrnce, ščepec, mrvica:
un granello di follia zrnce norosti

3. pl. moda (piščančja, telečja, jagnječja)

grano m

1. bot. pšenica (Triticum vulgare)

2.
farina di grano pšenična moka
grano duro ostra pšenica
grano tenero mehka pšenica

3. žito:
grano saraceno ajda (Fagopyrum esculentum)
grano turco ➞ granturco

4. zrno:
grano di pepe poprovo zrno

5. relig. jagoda (rožnega venca)

6. pren. zrnce, trohica, ščepec, mrvica:
non hanno un grano di buon senso nimajo niti trohice zdrave pameti

7. gran (angloameriška lekarniška utežna mera)

Krume, die, (-, -n) (Stückchen) drobtina, mrvica; (Inneres des Brotes) sredica; beim Boden: gornja plast zemlje; nicht eine/keine Krume niti drobtinice; bis auf die letzte Krume do zadnje drobtinice

Krümel, der, (-s, -) drobtina, mrvica; Bodenstruktur: gruda, grudica; keinen Krümel/nicht einen Krümel niti drobtinice, niti mrvice

Krümelchen, das, drobtinica, mrvica

krúšac -šca m
1. kepica, grudica, mrvica: krušac soli
2. zrno: krušac grada

krùščić m kepica, mrvica

lisca² f

1. ribja kost

2. toskansko mrvica:
una lisca di pane mrvica kruha

3. pog.
parlare con la lisca sesljati
PREGOVORI: ogni pesce ha la sua lisca preg. ni vrtnice brez trnja

mica¹

A) f knjižno mrvica

B) avv.

1. (za podkrepitev nikalnice) ne, sploh ne:
non è mica vero saj ni res
mica male severnoital. kar dobro

2. morda, saj ne (v vprašalnih ali klicalnih izrazih):
mica ce l'hai con me? saj nisi hud name? ali si morda hud name?

mīca -ae, f (prim. gr. (σ)μικρός, dor. μικκός majhen) mrvica, drobec, drobtina, košček zrna: Tib., Col., Sen. ph. idr., panis Petr., auri Lucr., Vitr., salis Ca., O., Plin. ali mica saliens (sc. salis) H. zrno soli; pren.: mica salis Cat., Mart. malce bistroumja (humorja, pameti); metaf. grižljaj = mala jedilnica za skromne pojedine: Sen. ph., Mart.

mīcula -ae, f (demin. k mīca) mrvica, drobtinica, zrnce, košček: Cels., Fr., Arn.

migaja ženski spol (krušna) drobtina; košček, mrvica

migajas pl ostanki kruha; odpadki, drobci, drobtine

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

oncia f (pl. -ce)

1. unča

2. pren. trohica, mrvica:
non avere un'oncia di giudizio ne imeti niti trohice pameti

3. pren. ped:
non cedere di un'oncia ne odstopiti niti za ped

pin¹ [pin]
bucika, igla, zaponka
tehnično količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini
figurativno malenkost, mrvica; kuhinjski valjar
množina, pogovorno noge
šport kegelj

to be weak on one's pins imeti šibke noge
not to care a pin ne jemati v mar, ne upoštevati
there's no pin to choose between them nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcu
to knock s.o. off his pins podreti koga na tla
in a merry pin vesel, razpoložen
on a merry pin okajen, opit
you might have heard a pin fall lahko bi bil slišal iglo pasti na tla
as neat as a new pin kakor iz škatlice
pins and needles mravljinci
on pins and needles kakor na trnih
pogovorno on one's pins na nogah, čil in zdrav
clothes-pin kljukica za perilo
drawing-pin risalni žebljiček
hair-pin lasna igla
nine pin kegelj
rolling pin kuhinjski valjar
safety-pin varnostna zaponka
tie-pin kravatna igla

puchito moški spol ameriška španščina grižljaj, mrvica

a puchitos (Am) polagoma

rap³ [ræp] samostalnik
trohica, mrvica, delček, atom; polpenijski (ponarejen) novec, počen groš, ničvredna stvar

it is not worth a rap to ni vredno počenega groša (prebite pare)
I don't care a rap! briga me!, se požvižgam!, mi je vseeno!
I don't give a rap for it ne dam prebite pare za to

ray¹ [réi] samostalnik
žarek (& figurativno)
sled, trohica, mrvica; (redko) polmer

sheaf of rays snop žarkov
a ray of hope žarek upanja
not a ray of truth niti mrvice resnice
the X-rays rentgenski žarki
ray treatment obsevanje
to treat with X-rays rentgenizirati