Franja

otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei

pobóžen pieux, dévot, fervent, religieux ; (pretirano) bigot

biti pobožen avoir de la religion
pobožna molitev prière ženski spol fervente
pobožno moliti prier dévotement

prošnj|i [ô] (-a, -e) religija Bitt- (molitev das Bittgebet, procesija der Bittgang, die Bittprozession)

spanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
… spanja Schlaf-
(faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
brez spanja schlaflos
iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
planiti iz spanja aufschrecken
pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
potreba po spanju das Schlafbedürfnis
pred spanjem vor dem Schlafengehen
branje pred spanjem die Bettlektüre
napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
molitev pred spanjem das Nachtgebet
v spanju im Schlaf(e)
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
v najglobljem spanju im besten Schlaf

spóveden (-dna -o) adj. rel. confessionale; di, della confessione; sacramentale:
spovedni obrazec formula della confessione
spovedna molčečnost segreto confessionale, sigillo sacramentale
spovedna molitev confiteor

tih (-a, -o) leise; očitek, pogreb, trenutek, noč, ura, veselje: still; čisto: ganz leise, stockstill, totenstill, nachtstill; (brezšumen) lautlos; (nem) stumm; očitek: unausgesprochen
tih kot miška mucksmäuschenstill, mäuschenstill, still wie eine Maus
tihi družabnik stiller Gesellschafter, stiller Teilhaber
tih sporazum stillschweigende Übereinkunft
biti tih leise sein, still sein
tiha demonstracija der Schweigemarsch
tiha molitev das Stillgebet
tiha voda ein stilles Wasser
tiha voda bregove dere stille Wasser sind/gründen tief
tihe sanje množina der Wunschtraum
tihe želje množina das Wunschdenken
na tihem insgeheim, in der Stille, kaj pokopati: ohne Sang und Klang

tíh still, noiseless, silent; (miren) quiet, tranquil; (utišan) hushed; (nem) silent, mute, dumb; (redkobeseden) (a man) of few words, taciturn

Tihi ocean the Pacific (Ocean)
tíha bolečina silent grief
s tíhim glasom in a low voice, in a subdued tone
tího družabništvo sleeping (ZDA silent) partnership
tíhi družabnik sleeping (ZDA silent) partner
tíha maša religija low mass
tíha molitev silent prayer
tíha poroka quiet wedding
tíha sezona dull (ali dead) season
tíh sporazum tacit agreement
tíhe (skrite) rezerve passive reserve, hidden assets pl
tího upanje secret hope (ali hopes pl)
prosimo za tího sožalje! we request your silent sympathy!
tíh kot miš as quiet as a mouse
na tíhem si misliti to think to oneself
na tíhem si svoje misliti to keep one's own counsel (o čem about something)
tíha voda calm (ali smooth) water
tíha voda globoko dere (bregove podira) still waters run deep

tíh tranquille, calme, paisible, silencieux, taciturne

tihi družabnik commanditaire moški spol
tiha družba société ženski spol tacite, (société en) commandite ženski spol
tiha bolečina douleur ženski spol muette (ali sourde)
tiha jeza colère ženski spol rentrée
tiha ljubezen amour moški spol secret
tiha maša messe ženski spol basse
tiha molitev (religija) oraison ženski spol mentale, (duhovnika) secrète ženski spol
tiha noč nuit ženski spol tranquille (ali paisible, silencieuse)
Tihi ocean océan Pacifique
tihi petek Vendredi saint
tihi teden semaine sainte
tihi sporazum accord moški spol tacite
tiha sreča bonheur moški spol paisible
tiho upanje espoir moški spol secret
tiha voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
tiho! silence!, la paix!, chut!
tiho o tem! silence là-dessus!, n'en parlons pas!, familiarno motus!
tiho biti se taire, garder le silence, se tenir coi
tiho govoriti parler bas
na tihem en son for intérieur, secrètement, en sourdine
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

tihi družabnik socio m comandatario
tiha maša misa f rezada
tiha molitev (rel) oración f mental
tiha noč noche f tranquila, noche de paz
Tihi ocean (océano m) Pacífico m
tih sporazum acuerdo m tácito
tiha voda agua f mansa, agua estancada
tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
tih se zadržati estar quietecito
tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa

umirajoč [ó] (-a, -e) sterbend
… za umirajoče/umirajočega Sterbe-
(bolnišnica die Sterbeklinik, soba das Sterbezimmer, zakramenti Sterbesakramente množina, molitev das Sterbegebet)

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
večerni tisk stampa sera
večerni list giornale della sera
večerna šola scuola serale
večerna predstava spettacolo serale, serata
rel. večerna maša messa vespertina
večerna molitev (pri redovnikih) compieta
večerna prireditev soirée
proti večeru sull'imbrunire
obl. večerna obleka toilette; abito da sera
zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)

vključi|ti² (-m) vključevati v načrte, predpise ipd.: einbeziehen, miteinbeziehen, [mitberücksichtigen] mit berücksichtigen, hineinnehmen, einbinden; (inkorporirati) (einer Sache) einverleiben, eingliedern (in); koga v načrtovanje, dogovore ipd.: (jemanden) hinzuziehen, heranziehen
vključiti v načrte verplanen
vključiti v molitev ins Gebet schließen
(sprejeti v članstvo) aufnehmen

vròč (vróča -e) adj.

1. caldo, bollente:
vroča juha brodo caldo
vroč veter vento caldo

2. accaldato, caldo, scottante:
vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

3. caldo, appassionato, sensuale:
vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

4. impetuoso, focoso, passionale:
vroč temperament temperamento focoso

5. entusiasta, accanito;
vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

6. aspro, duro, intransigente:
vroča polemika aspra polemica

7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
vroča želja vivo desiderio
vroča molitev fervida preghiera

8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

9. scottante, grave, urgente:
vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

10. metal. a caldo:
vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi vroče hlačke portare i hot pants
pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
konj vroče krvi un cavallo focoso
še vroča novica recentissima, l'ultima
pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
vroče barve colori vivaci, caldi
metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
vroči laki vernici calde
vroči telefon linea calda
vroči žig timbro a caldo
pren. vroča glava testa calda
gastr. vroča hrenovka hot dog
PREGOVORI:
kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo

zahválen de remerciement

zahvalna molitev prière ženski spol d'action de grâces
zahvalno pismo lettre ženski spol de remerciement(s)
zahvalna žrtev sacrifice moški spol d'action de grâces

zahválen (-lna -o) adj. di ringraziamento:
rel. zahvalna molitev preghiera di ringraziamento
zahvalno pismo lettera di ringraziamento

zahválen de agradecimiento

zahvalne besede palabras f pl de agradecimiento
zahvalna molitev oración f de gracias
zahvalno pismo carta de agradecimiento
zahvalna žrtev sacrificio m en acción de gracias

zahvaln|i (-a, -o) Dank- (govor die Dankrede, daritev das Dankopfer, molitev das Dankgebet, pesem das Danklied, služba božja der Dankgottesdienst, obred die Dankfeier, pismo das Dankschreiben), Dankes- (formula die Dankesformel, besede Dankesworte množina)
zahvalni dan das Erntedankfest

zarotílen (-lna -o) adj. etn. di scongiuro:
rel. zarotilna molitev esorcismo

zatápljati se (-am se) | zatopíti se (-ím se) imperf., perf. refl. immergersi; sprofondare:
zatopiti se v molitev, v razmišljanje immergersi nella preghiera, nella meditazione
zatapljati se v molk, v žalost sprofondare nel silenzio, nel dolore